Evropska komisija definira zeleno javno naročanje kot proces, v katerem javne ustanove naročajo storitve, dobrine in dela z zmanjšanimi škodljivimi vplivi na okolje skozi njihov celotni življenjski cikel v primerjavi s podobnimi izdelki z isto osnovno funkcijo. Javno naročanje ima velik vpliv na dogajanje na trgu.
V Evropi ima finančni obseg približno 2 trilijona evrov letno, kar znaša približno 20 % BDP EU. Ta statistika potrjuje velik potencial ozelenjevanja javnega naročanja tako za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje kot za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
V Sloveniji se je ta proces začel konec leta 2011, ko je prva Uredba o zelenem javnem naročanju stopila v veljavo (Uradni list 102/2011). Uredba opredeljuje 11 skupin izdelkov in storitev, pri naročanju katerih morajo javne ustanove upoštevati okoljske zahteve. Definira tudi kriterije za podeljevanje okoljskih oznak tem produktom in storitvam ter identificira številne eko-oznake, ki lahko služijo kot dokaz za izpolnjevanje okoljskih zahtev.
V prihodnosti morajo države in občine čim več uporabljati načela zelenega javnega naročanja in definirati standard zelenega javnega naročanja za čim več novih kategorij izdelkov in storitev. Zeleno javno naročanje dodatno ne obremenjuje posameznih ustanov in proračuna, ker le nadomesti običajna javna naročila. V nekaterih kategorijah izdelkov in storitev lahko vodi tudi do znižanja stroškov in varčevanja, saj so običajno bolj energetsko učinkoviti (žarnice, avtomobili, elektronska oprema) od navadnih.
