Biotska raznovrstnost v EU vztrajno upada, zato so bili storjeni resni koraki za zaviranje tega procesa in obnovo narave – sprejeta je bila Biodiverzitetna strategija do 2030, Evropska komisija je v postopek sprejema podala predlog Zakona (uredbe) o obnovi narave, krepitev biodiverzitete mora biti del nacionalnih programov skupne kmetijske politike, črpanja kohezijskih sredstev in sredstev sklada za okrevanje in odpornost. Krepitev biodiverzitete in na naravi temelječe rešitve so, poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, tudi ključni ukrep v prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb in predvsem prilagajanju nanje.
Še nikoli ni bilo na voljo toliko EU sredstev v podporo ohranjanju in obnovi narave, vendar pa države teh ne počrpajo. To potrjuje tudi poročilo EuroNatur in CEE Bankwatch Network , v pripravo katerega so bile vzorčno vključene Bolgarija, Latvija, Hrvaška in Slovenija (za Slovenijo je raziskavo vodil DOPPS). Poročilo je pokazalo:
- na vsebinske ovire: ni skupnega razumevanja o tem kaj je financiranje biodiverzitete, kaj so prioritete tega in kakšna bi bila orodja za izogibanje »greenwashing« projektom;
- na finančno-tehnične ovire: formalne zahteve porabe teh sredstev so lahko tudi pretirane in bi morale biti bolj sorazmerne, z vključenim večjim zaupanjem do izvajalcev in več vnaprejšnjega financiranja;
- na kadrovske ovire: znotraj nacionalne administracije bi morala obstajati podporna struktura za prijave projektov, saj sicer zaradi premajhnih kadrovskih kapacitet pristojna telesa ne prijavljajo potrebnih projektov, ker to tudi ni predvideno v delovnih nalogah javnih uslužbencev.
Za Slovenijo je bilo tekom raziskave ugotovljeno, da počrpa najmanj sredstev od predmetnih držav (4x manj), kar onemogoča izvajanje potrebnih nalog na področju ohranjanja narave in njenega obnavljanja. Posledično deficit uporabe razpoložljivih finančnih sredstev vodi tudi do tega, da ministrstvo v te aktivnosti ne vključuje nevladnih organizacij preko javnih razpisov na področju narave.
