Vračamo naravi – podprimo EU uredbo o obnovi narave

4. maja 2021

Podnebne spremembe in upad biotske raznovrstnosti sta glavni grožnji obstoju človeštva. Zadnje poročilo podnebnih strokovnjakov (šesto IPCC poročilo), ki se osredotoča na prilagajanje podnebnim spremembam, opozarja na alarmantnost stanja in poudarja, da je obnova narave ključni del rešitve. Tako mednarodna skupnost kot Evropska komisija sta v letu 2022 naredili pomembne korake naprej k doseganju cilja obnove narave.

Iz narave lahko jemljemo toliko, kolikor se ta lahko obnavlja in ko jemljemo preveč, se pri naravi zadolžujemo. Dolgove bomo morali enkrat poravnati. Narave ne moremo zgolj ohranjati, temveč je nujno, da jo tudi obnavljamo, da se bo spet vzpostavilo naravno ravnovesje. Naravno ravnovesje je edini okvir, v katerem lahko človeštvo kot del narave preživi. Še posebej v zadnjih desetletjih postajajo posledice preteklega prekomernega izkoriščanja narave, onesnaževanja, spremembe rabe zemljišč in krčenja habitatov vse bolj očitne in se kažejo v degradaciji narave ter rapidnem upadanju številnih populacij ter njihovem izumiranju (Poročilo Evropske okoljske agencije o stanju narave, 2020). Podnebne spremembe in upad biotske raznovrstnosti sta glavni grožnji obstoju človeštva. Zadnje poročilo podnebnih strokovnjakov (šesto IPCC poročilo), ki se osredotoča na prilagajanje podnebnim spremembam, opozarja na resnost stanja in izpostavlja dejstvo, da je obnova narave ključni del rešitve.

Zavedajoč se tega je mednarodna skupnost konec leta 2022 naredila tudi odločne korake; naprej v okviru konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki so si v okviru sprejema dogovora zadale pomembne cilje obnove narave. EU pa je že leta 2020 sprejela Biodiverzitetno strategijo Vračanje narave v naša življenja. Ta predvideva tudi sprejem pravno zavezujočih ciljev EU za obnovo narave, oziroma obnovo degradiranih ekosistemov.

Evropska komisija je tako junija 2022 v sprejem predlagala uredbo o obnovi narave (Nature Restoration Law). Ključni cilji te uredbe so obnova 20 % območij kopnega in morja v EU do 2030 in obnova vseh degradiranih območij do 2050. Cilji so določeni tako glede na območja kot glede na vrsto ekosistemov (urbani, kmetijski, gozdni). Do 2030 je potrebno 25.000 km rekam zagotoviti prost tok brez ovir, ustaviti trend upadanja žuželk opraševalk, povečati število travniških metuljev in ptic na kmetijskih zemljiščih, zaustaviti krčenje zelenih površin v mestih, obnavljanje izsušenih šotišč ter morskih habitatov. Uredba pa bo imela zagotovljeno tudi pravno varstvo za izpolnitev določil.

Predlog uredbe sedaj čaka na obravnavo v Evropskem parlamentu, kjer ga bo najprej obravnaval odbor za okolje, in v Svetu EU, kjer pogajanja pod predsedstvom Švedske že potekajo. Uredbo močno podpira nekaj držav, med njimi Francija in Nemčija, nekatere mu nasprotujejo, Slovenija pa je v procesu zavezala pozitivno stališče – predlog uredbe podpira. Prizadevala si bo za jasno opredelitev pojmov in ciljev ter za preprečevanje nepotrebnega podvajanja z drugimi obstoječimi instrumenti.

Slovenija je z največjim deležem Natura 2000 območij med državami EU nedvomno zainteresirana, da se narava vseh območij EU obnavlja in da se stanje izboljša, to pa mora biti v skupnem interesu cele evropske skupnosti, saj narava ne pozna meja in proces degradacije narave vpliva na vse, prav tako pa bo na vse vplivalo tudi njeno obnavljanje. Več življenja podpira še več življenja, to pa nam zagotavlja boljšo odpornost na posledice podnebnih sprememb, onesnaževanja in prekomernega izkoriščanja, s katerimi bomo v prihodnjih letih soočeni.

Ne puščajmo dolgov našim potomcem, podprimo uredbo o obnovi narave za VEČ NARAVE.

 

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.