Ob prihajajočem dnevu podnebnih sprememb in sklicu prve seje novega Državnega zbora …
… si želimo, da bi nova zasedba političnih predstavnikov pokazala več volje in odločnosti v spopadanju s podnebno krizo ter senzibilnosti do varovanja narave in prostora.
Ljubljana, 13. 5. 2022 – Pandemija koronavirusa in ruska vojaška agresija sta okupirali pozornost ljudi in politike. Vendar pa dejstvo, da podnebna kriza trenutno ni ena izmed prvenstvenih skrbi ljudi, ne pomeni, da se je ta grožnja obstoju človeške civilizacije kakorkoli zmanjšala – prej nasprotno. Posledice podnebnih sprememb vse bolj čutimo in te neposredno ogrožajo našo blaginjo. Če so ljudje zaradi drugih katastrof nekoliko pozabili na podnebne spremembe, si politika tega ne more in ne sme privoščiti. Ob prihajajočem dnevu podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo to nedeljo, 15. maja, in prvi seji novega Državnega zbora Umanotera nove politične predstavnike poziva, da boj s podnebno krizo vzamejo resno in ga umestijo med prioritete svojega političnega dela.
Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravila Evropska investicijska banka, je pokazala, da kar 60 odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je reševanje podnebne krize tako zahtevno, ker vlade niso dovolj aktivne v boju s podnebnimi spremembami in posameznikom in podjetjem dopuščajo, da jim ni potrebno spreminjati svojega delovanja in vedenja.
Andrej Gnezda, koordinator delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo: »Slovenska politika je ignorirala podnebno krizo, namesto ukrepov za zmanjšanje emisij pa smo lahko spremljali sprejemanje političnih odločitev, ki vodijo v višje emisije toplogrednih plinov. Pa naj gre za davčno politiko, mobilnost, gospodarstvo ali kmetijstvo. Rezultat teh politik je na dlani, najbolj nazorno pa se kaže na področju obnovljivih virov energije, kjer se Slovenija po več kazalnikih umešča na zadnje mesto v EU.«
Pri vprašanju o tem, na katere vire energije bi se morala opreti država v boju s podnebno krizo, je kar 70 odstotkov vprašanih v Sloveniji izbralo obnovljive vire energije. Na drugo mesto se je z 12 odstotki odgovorov uvrstila jedrska energija, na tretje mesto pa ukrepi za zmanjšanje rabe energije z 10 odstotki. Na zadnje mesto se je s štirimi odstotki uvrstil plin. Pričakovanja javnosti so torej bistveno drugačna od energetskih projektov, ki so jih doslej favorizirali politika in energetska podjetja; gradnja drugega bloka jedrske elektrarne, povečan uvoz utekočinjenega plina in plin kot prehodni energent.
Gnezda dodaja: »Dosedanja politika in energetika sta zagovarjali najdražji projekt v zgodovini Slovenije, novo jedrsko elektrarno, ki bi stala med 10 in 15 milijard evrov. Nova vlada in poslanci naj namesto tega raje prisluhnejo ljudem in pričnejo pospešeno podpirati razvoj obnovljivih virov energije.«
Od novih političnih predstavnic in predstavnikov pričakujemo, da bodo prisluhnili ljudem in zaustavili ideje o drugem bloku jedrske energije ter vse sile usmerili v razvoj fotovoltaike v Sloveniji. Predvsem pa je treba bistveno več pozornosti in sredstev usmeriti v politike za zmanjšanje rabe energije – tako v gospodarstvu kot v prometu in široki rabi.
Več informacij: Andrej Gnezda, 01 439 71 00, andrej@umanotera.org
