Pozno zvečer 9. novembra 2023 se je po dolgotrajnih razpravah in pogajanjih med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Evropskim svetom zaključil trialog o Uredbi o obnovi narave, izid pa je politični dogovor in strinjanje vseh treh evropskih institucij.
Medtem ko je pozitivna plat dogovora dejstvo, da so vanj vključeni vsi ekosistemi, ki jih predvideva prvotna uredba, so členi uredbe omiljeni v primerjavi s prvotnim predlogom komisije in s stališčem Evropskega sveta. Žalostno je, da dogovor vsebuje veliko izjem, obenem pa na ravni držav članic EU dovoljuje ogromno fleksibilnosti na področju zavez in izpolnjevanja dogovorov na področju uredbe.
- Obseg območne obnove ni omejen zgolj na območja Nature 2000, kljub temu pa so bile dodane mnoge vrzeli, ki lahko omejijo področje, ki se lahko obnovi
- Pogoji za preprečevanje poslabševanja stanja so izredno oslabljeni, posledično pa je otežena njihova implementacija
- Na srečo so v dogovor vključene zahteve za zaščito kmetijskih površin in obnove mokrišč, a vključitev tega člena ni brez posledic. V dogovoru zdaj med drugim najdemo možnost ustavitve implementacije zakonodaje za obnovo narave, poimenovano “krizna zavora”
Pogajanja v trialogu so bila domnevno izredno zahtevna, saj sta svet in komisija iskala skupno stališče s parlamentom, čigar stališče je izrazito bolj šibko.
Uredba, katere prvotni cilj je bil obnova vsaj 20 % kopenske, rečne in morske narave do 2030, je postala tarča agresivnih širitev dezinformacij in kampanje zastraševanja s strani poslanske skupine ELS v Evropskem parlamentu, ki je želela v celoti preprečiti obstoj Uredbe o obnovi narave. Posledično stališče parlamenta vključuje mnoge omiljene tarče na področju obnove narave, saj je že pred trialogom na ravni parlamenta prišlo do mnogih kompromisov, da je bilo zadovoljeno vsem strankam z željo, da uredbo podprejo tudi najbolj konzervativne frakcije.
Uredba o obnovi narave je istočasno prejela podporo več kot milijon prebivalcev EU, držav članic EU, podjetij, znanstvenikov in drugih deležnikov.
Dogovor, dosežen v trialogu, morajo zdaj podpreti države članice EU, preživeti pa mora tudi glasovanje odbora za okolje Evropskega parlamenta kasneje v letošnjem letu, kjer obstaja nevarnost, da ga bodo ponovno spodbijale konzervativne skupine.
Če predlog uredbe uspešno prestane te izzive, se bo o njem dokončno odločalo na plenarnem glasovanju parlamenta, ki naj bi se odvijalo decembra 2023.
