Društvo Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in inštitut Lutra so včeraj, 5. maja, vložili pobudo za ustavno presojo 42. člena novele protikoronskega zakona. Po mnenju pobudnikov predmetni člen krši 2., 8., 22. in 153. člen Ustave Republike Slovenije. Pod pretvezo pospeševanja zagona gospodarstva namreč uvaja nerazumno stroge in celo nekatere nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih presoje vplivov gradnje na okolje. S tem iz postopkov izdaje integralnih gradbenih dovoljenj izloča večino okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij.
Pobudo za ustavno presojo organizacij si lahko preberete tukaj:
POBUDA ZA USTAVNO PRESOJO 42. ČLENA NOVELE PROTIKORONSKEGA ZAKONA
Izpolnjevanje pogojev po 100f. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo pa na tej povezavi.
Za vsa morebitna dodatna pojasnila je do odločitve ustavnega sodišča v imenu vseh treh pobudnikov na voljo Senka Šifkovič Vrbica (051 681 181, senka.sifkovic.vrbica@pic.si).
POVZETEK POBUDE ZA USTAVNO PRESOJO DOLOČB PROTI-KORONSKE NOVELE GLEDE ONEMOGOČANJA OKOLJE- IN NARAVOVARSTVENIH ORGANIZACIJ
– Objava zakona: V Uradnem listu št. 61/2020 dne 30. 4. 2020 je bil objavljen sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prvotni Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS št. 49/20) je dopolnil z 42. členom, ki je v prvotni zakon vnesel več členov, ki se nanašajo na gradnjo in varstvo okolja (100a do 100h. člen).
– Kaj zakon določa: Zakon glede gradbenih dovoljenj za objekte, ki imajo večje vplive na okolje (integralno gradbeno dovoljenje) s postavljanjem novih formalnih pogojev onemogoča večini NVO, ki imajo status delovanja v javnem interesu za varstvo okolja in ohranjanja narave, dosedanji dostop do pravnih sredstev – vstop v postopke izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje. Dodatni pogoji, ki jih zakon zahteva za NVO, da se lahko udeležijo integralnega postopka gradbenega dovoljenja, za tekoče in dve leti nazaj so (100f in 100g člen):
- za društva – 50 aktivnih članov (kar se izkazuje z redno plačano članarino z nakazilom na TRR društva in udeležbo na zborih članov); za zavode – zaposlene 3 osebe za polni delovni čas in s strokovno izobrazbo 7. stopnje s področja delovanja NVO;
- za ustanove – da imajo ves čas najmanj 10.000 EUR premoženja. Nekaterim NVO, ki so že stranke v postopku, bo ta položaj odvzet.
Zakon odpira časovno okno, ko se bo praktično brez možnosti »preverjanja zakonitosti glede varstva okolja in narave« dovoljevalo gradnjo v enostopenjskem upravnem postopku (v integralnem postopku po Gradbenem zakonu odloča MOP) in začelo graditi. Investitor bo lahko gradil že po dokončnosti gradbenega dovoljenja (z vročitvijo odločbe strankam), ne pa po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, kot to zahteva 4. člen Gradbenega zakona (ko poteče rok za vložitev tožbe na Upravno sodišče ali če je tožba vložena, ko sodišče potrdi pravilnost gradbenega dovoljenja).
– Stanje NVO: Po podatkih AJPES ima trenutno status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja 30 NVO, na področju ohranjanja narave pa 47 NVO. Vse te organizacije morajo po obstoječem Zakonu o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave ter posebnih pravilnikih, ki določajo pogoje za status, in Zakonu o nevladnih organizacijah redno poročati o svojem delovanju Ministrstvu za okolje in prostor, ki lahko status tudi odvzame, če pogoji niso izpolnjeni. Večina organizacij novih pogojev ne izpolnjuje. Od 77 organizacij smo podatke uspeli zbrati za 56 organizacij. Nove pogoje jih izpolnjuje le 9 (5 okoljevarstvenih, 4 naravovarstvene) oz. 16 %.
– NVO vlagateljice pobude Ustavnemu sodišču:
- Focus, društvo za sonaraven razvoj je aktiven dejavnik varstva okolja že od leta 2003. Status delovanja v javnem interesu za varstvo okolja imajo od leta 2009. Ima 39 aktivnih članov, vendar 9 redno zaposlenih strokovnjakov. Deluje na področju podnebnih sprememb, trajnostne proizvodnje in rabe energije, mobilnosti in potrošnje. Že od leta 2012 je bila organizacija udeležena v različnih upravnih postopkih, v katerih je prišlo do pozitivnih sodnih odločitev – torej zagovarjala je argumente, ki jim je sodišče sledilo.
- Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine je že 22 let star zavod, ki ima status delovanja v javnem interesu za ohranjanje narave. Pred nekaj leti je imel še 5 do 7 zaposlenih biologov, zdaj so zaposlene 3 osebe, pri čemer imata le dve ustrezno izobrazbo glede na pogoje; več strokovnjakov dela prostovoljno.
- Društvo za preučevanje rib Slovenije je društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave od leta 2015. Namen delovanja društva je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi in popularizacijo poznavanja sladkovodnih rib. Ima 29 aktivnih članov. Organizacija je stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice, v katerem tudi uspešno zagovarja interese ohranjanja narave, za katere je ustanovljena. Z zakonom bo položaj stranke v postopku izgubila, ker ne izpolnjuje postavljenih pogojev.
– Vsebine, ki so v nasprotju z Ustavo (2., 8., 22. in 153. člen), 9. členom Aarhuške konvencije in 11. členom Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (2011/92/EU in 2014/52/EU), saj nedopustno ožijo in posegajo v pridobljene pravice ter nižajo varstvo zakonitosti na področju varstva okolja in ohranjanja narave:
– dodatni formalni pogoji, ki jih morajo izpolniti NVO, da se lahko vključi v postopke integralnega gradbenega dovoljenja (100f in 100g. člen):
o so za društva nemogoči, ker je potrebno pogoje izkazovati tudi za nazaj. Zahtevano število aktivnih članov ni sorazmerno z velikostjo države (za 8,5 milijonsko Avstrijo je to npr. 100 članov). Zahteva, kako naj se izkazuje aktivno članstvo, ni skladna z obstoječimi predpisi. Društvo ni obvezano, da sploh določi članarino, niti ni obveze, da se mora ta plačati na bančni račun (če je članarina določena).
o so za zavode diskriminatorni, saj jih postavljajo v nesorazmerno neenak položaj glede na društva in ustanove. Zahteva po 3 zaposlenih je dejansko finančna zahteva (zavod potrebuje za tri minimalne bruto bruto plače 30.000 EUR letno, vendar pa minimalna plača ni dovolj za zahtevano 7. stopnjo izobrazbe). Zastopanje javnega interesa je torej pogojevano z zadostnimi finančnimi sredstvi.
o Pogoj 7. stopnje izobrazbe je višji, kot se zahteva za strokovnjake, ki pripravljajo poročila o vplivih na okolje, ki so bistvo integralnega gradbenega dovoljenja glede okolja in narave (glede na tretji odstavek 4. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave)
– Zakon na nedovoljen način posega v pridobljene pravice – položaj stranke v postopku ukinja (100d. člen). NVO, ki so že stranke v postopkih okoljevarstvenih soglasij, ki še potekajo po določilih Zakona o varstvu okolja pri ARSO, ob neizpolnjevanju pogojev iz 100f. člena položaj stranke izgubijo, če se bo postopek nadaljeval kot integralni postopek po Gradbenem zakonu.
– Krajšajo se roki, za priglasitev vstopa NVO v postopek (s 35 dni na 15) in vložitev tožbe na Upravno sodišče (s 30 dni na 15);
– Onemogočanje dostopa do pravnih sredstev za izpodbijanje nezakonitih ravnanj na področju varstva okolja in ohranjanja narave niža standard varstva okolja in narave. Objekte, ki imajo lahko velik vpliv na okolje, bo možno graditi po dokončnosti odločitve (100e. člen) – torej takoj, ko bo MOP odločil o integralnem gradbenem dovoljenju – enostopenjsko upravno odločanje. Pravnega varstva glede morebiti nezakonitih odločitev ne bo možno uveljavljati, če pa bo vseeno prišlo do sodne razveljavitve gradbenega dovoljenja, bo medtem objekt že postavljen. Ker bo tako lahko nastala nepopravljiva škoda, so organizacije pobudnice Ustavnemu sodišču predlagale tudi začasno zadržanje izvajanja navedenih členov interventnega zakona.
