Donacije so eden izmed možnih virov prihodkov okoljskih NVO, ki predstavlja vse večji potencial, saj se ljudje vse bolj zavedajo nujnosti varstva okolja in narave ter pomena in dela okoljskih NVO ter želijo k temu prispevati. Okoljske NVO so zainteresirane predvsem za donacije fizičnih oseb, saj bi pri donacijah pravnih oseb lahko kaj hitro prišlo do konflikta interesov (nesprejemljive so donacije onesnaževalcev, »greenwashing«).
En vir donacij za NVO, ki imajo priznan status delovanja v javnem interesu, so donacije iz 1 % dohodnine posameznikov. Vlada vsako leto s sklepom o določitvi upravičencev do donacij objavi seznam organizacij, ki jim ljudje lahko donirajo (npr. seznam za leto 2022). Vsako leto nato Finančna uprava RS tekom leta objavi tudi prejemnike donacij iz odmere dohodnine za preteklo leto (zadnji seznam za leto 2021). V okviru mreže Plan B za Slovenijo že dve leti intenzivno spodbujamo in promoviramo pridobivanje donacij iz 1 % dohodnine (kampanja #enprocentzanaravo) in spremljamo povečevanje donacij naših članic, ki imajo status delovanja v javnem interesu. Donacije so se v zadnjem letu povečale skupno za 95 donacij (iz skupno 1.861 donacij na 1.956) in za znesek 7.215,31 EUR (iz skupno 42.043,46 EUR na 49.258,77 EUR). Število donacij je odvisno predvsem od angažiranja same organizacije za njihovo aktivno pridobivanje.
Iz sredstev 1 % dohodnine, ki jih posamezniki ne donirajo, se na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah tvori Sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki ga upravlja Sektor za nevladne organizacije pri Ministrstvu za javno upravo in prek javnih razpisov financira projekte in programe horizontalnih mrež in regionalnih stičišč ter druge ukrepe za krepitev nevladnega sektorja.
Za vse NVO je odprta tudi možnost pridobivanja drugih donacij, pri čemer pa so okoljske NVO v posebnem položaju, saj je naša kultura doniranja naklonjena predvsem doniranju za socialne namene in stiske (po poročilu Carbon Switch je okoljske nepridobitne organizacije tudi iz donacij zbranih v ZDA prejmejo le slaba 2 % vseh donacij). Zato je pridobivanje donacij težavno delo, vendar se splača, saj krepi neodvisnost organizacije.
Spomladi smo se srečali z vodjo oddelka za zbiranje donacij pri ameriški organizaciji EarthJustice, ki se financira zgolj iz donacij fizičnih oseb in fundacij. Sredstva donacij so v zadnjih letih izredno povečali na račun večletne kampanje in danes več kot polovico finančnih sredstev pridobijo iz donacij. Posebej so se usmerili na pridobivanje donacij od bogatejših ljudi in možnost namenitve zapuščin organizaciji. Seveda Slovenija ni Amerika, čeprav je tudi slika donacij za okolje tam slaba (po poročilu Carbon Switch je bilo za okoljske neprofitne organizacije v letu 2020 namenjenih le 2 % od vseh donacij), kljub vsemu pa je tudi za naš prostor uporabnih nekaj njihovih priporočil:
- Pomembno je, da potencialnim donatorjem pojasnimo, kako koristno je naše delo in da smo kot strokovni, odgovorni in zanesljivi vredni njihovega zaupanja (pri tem si pri nas lahko pomagate z opisom Kaj smo in kaj delamo okoljske nevladne organizacije?) in pojasnimo, za kaj potrebujemo denar.
- Manjše donacije se splača zbirati spletno kot enkratne ali mesečne donacije, lahko pa tudi kot »darilne« ali »in memoriam« donacije ali letni partnerski prispevek. Večje donacije pa je treba zbirati ciljano, potencialne donatorje je treba identificirati. Pri tem so pomembni trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni: obstajati mora neka povezava z organizacijo, oziroma morajo osebe organizacijo že dobro poznati; imajo interes glede vsaj kakšne aktivnosti organizacije; imajo dovolj sredstev, da jih lahko donirajo. Odnose s potencialnimi večjimi donatorji je treba skrbno graditi, saj sta ravno dober odnos in občutek povezanosti in pripadnosti tista, ki privedeta do donacije. S tem se je treba ukvarjati osebno, kar pa terja čas večjega števila ljudi. Pri Eartjustice so pred leti vzpostavili tudi možnost doniranja z oporoko, čemur so številni donatorji naklonjeni.
- Donatorski odnos je treba negovati: donatorjem se je potrebno zahvaliti za njihovo donacijo ter jim poročati o aktivnostih in projektih, ki bodo z njihovim denarjem izvedeni. Za donatorje se lahko organizira kakšen dogodek, kjer pridejo v neposredni stik z delom organizacije. Dobrodošla je tudi javna prepoznavnost donatorjev (če se strinjajo) – omemba/objava v komuniciranju z javnostjo, ki poudarja podporo organizaciji.
Zbiranje donacij je možno tudi skozi različne akcije – več dobrih idej je zbranih v CNVOS publikaciji Vse se da, če se hoče – 10 uspešnih fundraising akcij v Sloveniji, CNVOS pa vam pri razvoju načrta pridobivanja donacij lahko pomaga.
