Ljubljana, 22. oktober 2021 – Združeni narodi so naredili prvi, a pomemben korak na poti k “univerzalnemu” priznanju človekove pravice do zdravega okolja. Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico (resolucija 48/13 The human right to a clean, healthy and sustainable environment).
Slovenija je ena izmed držav, kjer imamo v ustavi zapisano pravico do zdravega življenjskega okolja, ki jo je Ustavno sodišče že pred leti, čeprav je zapisana v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih, priznalo kot človekovo pravico, ki jo varuje tudi Varuh človekovih pravic. Mnoge ustave pa takih določil nimajo, okolja na primer ne varuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Tako so dejanja Združenih narodov na poti k univerzalnosti ohranjenega okolja kot človekove pravice globalno pomembna. Danes namreč lahko govorimo o tej pravici kot o pravici ljudi do okolja, ki je sposobno vzdrževati življenje. Združeni narodi so se že pred leti začeli posebej posvečati varstvu okolja v povezavi s človekovimi pravicami, ko so vzpostavili institut posebnega poročevalca za človekove pravice in okolje.
Kaj odločitev Odbora Združenih narodov za človekove pravice pomeni? Kot resolucija pravno ni zavezujoča in potrebni bodo nadaljnji koraki, da bo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico prepoznala Generalna skupščina (ki vključuje 193 držav članic), po možnosti kot mednarodno pogodbo (konvencijo), še posebej, če bi tak dokument vseboval tudi nadzorni mehanizem (kot je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic vzpostavila Evropsko sodišče za človekove pravice). Do tedaj pa bo prizadetim posameznikom, ki uveljavljajo svoje človekove pravice, sprejeta resolucija sicer v oporo, svoje pravice pa bodo še vedno morali uveljavljati predvsem sklicujoč se na druge človekove pravice.
Slika: spletna stran ZN
