Delovna skupina Podnebna politika mreže Plan B za Slovenijo je pred zasedanjem Sveta za okolje, 9. oktobra, na ministra Lebna naslovila priporočila za takojšnje ukrepanje vlad pri omejevanju dviga temperature pod 1,5 °C.
Na zasedanju Sveta za okolje, 9. oktobra, se bo sprejemalo stališče Evropske unije za podnebno konferenco v Katowicah – COP 24, katero bo zaznamovalo Posebno poročilo IPCC: Globalno segrevanje za 1,5 °C.
Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C je najpomembnejše poročilo podnebnih znanstvenikov tega desetletja. Predstavlja najbolj celovito in verodostojno oceno posledic globalnega segrevanja za 1.5 °C glede na predindustrijsko dobo ter ukrepe, ki so potrebni, da ostanemo pod tem pragom. Poročilo bo imelo v naslednjih letih velik vpliv na oblikovanje politik na nacionalni, EU in mednarodni ravni.
IPCC je potrdil, da se je ozračje že segrelo za 1° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Prek vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov to segrevanje že danes vpliva na vse nas. Znanstveniki so ugotovili, da so podnebne spremembe več kot podvojile verjetnost letošnjega pojava hudega vročinskega vala v Evropi in po svetu. Ti ekstremni vremenski dogodki kažejo, da podnebne spremembe niso oddaljen pojav, ampak vplivajo na nas tukaj in zdaj. Občutimo jih tudi v Evropi.
Posebno poročilo IPCC dokazuje, da bodo prihodnje škode zelo odvisne od tega, kako hitro bomo zmanjševali emisije toplogrednih plinov in koliko segrevanja bomo posledično preprečili. Pričakuje se, da bodo toplotni ekstremi, podobni tistim, ki smo jim bili priča letos poleti, pa tudi močna deževja, poplave in nevihte ob nadaljnem segrevanju postajali vse pogostejši in nevarnejši. Vsaka raven segrevanja prihaja z določenimi nevarnimi vplivi, vendar obstaja velika razlika med omejitvami temperature na 1,5 °C in 2 °C ter temperaturami nad 3 °C, kamor nas vodijo trenutne zaveze držav.
Poročilo IPCC kaže, da se je z upoštevanjem meje 1,5 °C mogoče izogniti številnim hudim posledicam segrevanja ozračja in s tem daje zagovornikom tega cilja močno podporo. Segrevanje pod 1,5 °C pomeni, da bo manj ljudi izpostavljenih hudim vročinskim valovom, močnemu deževju, suši, nevihtam in poplavam. Omejitev segrevanja pod 1,5 °C bi pred izumrtjem rešilo večino svetovnih rastlinskih in živalskih vrst. V primerjavi z 2 °C bi segrevanje pod 1,5 °C pomenilo 10 cm manj dviga morske gladine do leta 2100, s čimer bi bilo prizadetih manj ljudi, ki živijo v obalnih mestih ali na otokih. Izognemo se lahko tudi vrsti prelomnih točk, kot je izguba polarnega ledu, ki bi prinesli nenadne in nepovratne spremembe načina življenja. Znatno bi se zmanjšala tveganja za države z nizkimi prihodki in tiste, ki živijo v revščini. Za mnoge od njih pol stopinje pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Nove študije, ki so bile narejene v pripravah na IPCC poročilo kažejo, da je segrevanje za 2 °C veliko bolj nevarno, kot je bilo sprva napovedano. 2 °C ni več varen ali sprejemljiv cilj.
