Okrevajmo pametno

27. februarja 2023

Umanotera je v četrtek 2. februarja za članice mreže Plan B za Slovenijo organizirala spletni seminar na temo priprave poglavja REPower in novelacije Načrta za okrevanje in odpornost. Na webinarju je bil predstavijen kontekst, zaradi katerega morajo države članice pripraviti dodatna REPower poglavja in novelirati Načrte za okrevanje in odpornost ter s tem povezana pravila, ki jih trenutno še oblikuje Evropska komisija. Na dogodku je gostovala tudi državna sekretarka Tina Seršen (MOPE), ki je predstavila stanje priprave poglavja REPower v Sloveniji.

 

V Sloveniji poteka prenova Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki vsebuje številne projekte, ki se bodo dotikali kakovosti našega življenja in okolja, vendar o tem ni primerne javne razprave.

Čeprav projektov v NOO v Sloveniji še nismo zares začeli izvajati, moramo ta načrt za olajšanje okrevanja po krizi COVID-19  že spreminjati. Potreba po spremembi NOO tiči v dveh razlogih. Prvič, že od samega začetka je bilo v pravilih tega solidarnostnega instrumenta EU predvideno preverjanje gospodarske rasti v državah članicah in ustrezno prilagajanje finančne alokacije posameznim državam iz evropske blagajne, glede na dejansko rast BDP. To se zdi smiselno, saj je denar prvenstveno namenjen postpandemičnemu »okrevanju« gospodarstva; če je to v neki državi okrevalo bolje, potem ne potrebuje toliko podpore, če pa katera izmed držav članic ni bila uspešna v gospodarskem okrevanju, ji EU in njene članice po načelu solidarnosti odmerijo večji del kolača, da bo ta zaostanek lahko nadoknadila. Slovenija je bila po kazalnikih gospodarske rasti pri okrevanju med najuspešnejšimi v EU, zato ji pripada 287 milijonov evrov manj. Kakovost te gospodarske rasti je sicer vprašljiva, saj smo podpirali vse sektorje in dejavnosti (t.i. »helicopter money«), s tem pa navrtali luknjo v javnih financah. Ne glede na to Sloveniji od prvotnih 1,8 milijard nepovratnih sredstev po novem v okviru NOO pripada »le« 1,5 milijard evrov.

Drugi razlog za spreminjanje NOO je dosti bolj tragičen – vojna v Ukrajini. Potem ko se je EU na napad Rusije na Ukrajino odzvala z ekonomskimi sankcijami zoper Rusijo, je ta izkoristila odvisnost Unije od ruskih fosilnih virov in pričela »zapirati pipico« plinovoda. Del odgovora EU na moteno oskrbo z ruskim plinom predstavlja paket REPowerEU, katerega namen je zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih fosilnih virov. To poteka po eni strani prek »diverzifikacije” oskrbe (še naprej) s fosilnimi viri, kjer se zanašamo tudi na druge dobavitelje, ki pa prav tako niso ravno zgledno urejene demokracije. Drugi steber REPowerEU paketa pa predstavlja pospešitev naložb v obnovljive vire energije, zlasti sonce in veter, s katerimi bi zmanjšali uvozno odvisnost Unije od tujih energentov.

Države članice EU bodo za pospešitev naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost v okviru paketa REPower prejele dodatna sredstva, v primeru Slovenije približno 117 milijonov evrov. Da pa bi ta dodaten denar članice lahko pridobile, morajo pripraviti posebna REPower poglavja in jih priložiti obstoječim NOO. Za Slovenijo krožijo informacije, da je prvi osnutek REPower poglavja že pripravljen, denar pa naj bi namenili za trajnostno mobilnost in javni potniški promet, distribucijska omrežja, energetsko učinkovitost v industriji in še kaj. Sedaj sledijo pogajanja z Evropsko komisijo, ki mora novo poglavje oz. naložbe potrditi.

Spreminjanje samega NOO oz. njegovih naložb zaradi zmanjšane alokacije denarja se zdaj začenja. Možnosti, kako rešiti to težavo, je več. Določene naložbe lahko preprosto črtamo iz NOO in jih ne izpeljemo, pri čemer je potrebno paziti, da kriterij 37 odstotkov sredstev za zeleno in 20 odstotkov sredstev za digitalno tudi po spremembi NOO še vedno obstane. Druga možnost je, da naložbe v NOO ohranimo in jih financiramo iz drugih virov, npr. sredstev evropske kohezijske politike 2021 – 2027, preostalega razpoložljivega povratnega dela sredstev iz NOO, ki so Sloveniji še na voljo za zadolževanje (v primeru Slovenije je to okoli 2,5 milijard evrov), ali pa kar iz proračuna.

Ko je prejšnja vlada pripravljala prvotni NOO, so v Umanoteri temu procesu pozorno sledili in opozarjali na morebitne stranpoti slovenskih načrtov. Najpomembnejša bojazen je že takrat bila velika alokacija sredstev za protipoplavne ukrepe, kjer bi večina denarja šla za tradicionalne gradbene ukrepe, ki bi uničili bregove naših vodotokov in življenje na njih. Četudi je Slovenija takrat obljubila Komisiji, da bo ukrepe izvajala na sonaraven način, je že hiter prelet projektnih nalog za te ukrepe pokazal, da gre za dejanske načrte naložb v sivo infrastrukturo za obvladovanje poplav v Sloveniji. Za protipoplavne ukrepe je Slovenija v NOO namenila dobrih 300 milijonov evrov, kar je največja posamezna postavka, ki jo bomo porabili za beton, ne da bi proučili boljše alternative. Vlada je očitno delala s figo v žepu.

Danes že vidimo, kako se stvari zaradi tega pristopa zapletajo na terenu. V Škofji Loki in Savinjski dolini ti načrti že razburjajo prebivalce, ki se takim rešitvam upirajo. V vasi Potok pri Novi Gorici pa zaradi zamud pri pridobivanju zemljišč grozi, da bodo sredstva za te ukrepe izgubili. Del teh težav v izvajanju bi zagotovo razrešili, če bi se projektov lotili na sonaraven način. Morda tak pristop ni mogoč povsod, a morali bi preveriti, kje je to mogoče izvesti (na ravni vodotoka, ne na ravni mikrolokacije) in tam tudi pristopiti k izvedbi sonaravnih poplavnih ukrepov. Prednosti takega pristopa je več. Praviloma je cenejši in hitrejši za izvedbo (ni večjih gradbenih del in potreb po pridobivanju s tem povezane dokumentacije), s sonaravnim pristopom bi vzpostavili nove habitate in poskrbeli za ohranjanje biodiverzitete, prebivalci pa bi imeli manj razloga za skrb.

In nenazadnje – z gradbenimi ukrepi delujemo proti volji ljudi, ki so se leta 2021 na referendumu za vodo z veliko večino zavzeli za ohranjanje naravnih brežin naših vodotokov. Prednosti sonaravnega zagotavljanja protipoplavne varnosti je preprosto preveč, da te možnosti ne bi resno vzeli v roke in preučili, kje je možno te projekte izpeljati. Do takrat je treba zaustaviti načrte za betoniranje brežin naših vodotokov ter takšne projekte preprosto črtati iz NOO. Da protipoplavno varnost potrebujemo, je jasno. A pomembno je tudi, na kakšen način jo bomo zagotovili. Drugo priložnost za pametno načrtovanje imamo sedaj, ko vlada NOO piše na novo. Skratka, okrevajmo pametno.

Zapis je nastal v okviru Umanoterinega projekta “V smeri podnebno nevtralne Evrope: Učinkovito razporejanje evropskih sredstev”, ki je del European Climate Initiative (EUKI, www.euki.de).

The project is part of the European Climate Initiative (EUKI) of the German Federal Ministry for Economic Affairs and Climate Action (BMWK).

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.