Uvodnik
Živa Kavka Gobbo (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Skupnostno delovanje in povezovanje pri prizadevanju za spremembe
V času študija kulturne antropologije sem se srečala s praksama Potlač in Kula. Praksi in poimenovanja sta se mi zasidrali globoko v spomin. Imela sta kar ikonični status znotraj vede, z njima so se ukvarjale »legende« antropološkega raziskovanja.
{slider Več}
Kula je poimenovanje za ritualno izmenjavo, ki je potekala na Trobriandskih otokih (Papua Nova Gvineja) med 18 otoki. V osnovi je šlo za velik krog, kjer so ljudje prepotovali nevarne in dolge razdalje, da so lahko izmenjali in podarili zapestnice in verižice. Sprožila je razprave in raziskovanja t.i. ekonomije daru in daritev na sploh.
Potlač pa so izvajale skupnosti ob severni pacifiški obali sedanjih ZDA in Kanade. Prepovedale so ga tako Kanadske kot tudi Ameriške oblasti, a se je nadaljeval na skrivaj. Tudi pri tem običaju je šlo za obrede darovanja, ki so se razlikovali v različnih regijah, a je šlo za podoben princip. Oseba, ki je gostila potlač je krepila svoj status v družbi z razdajanjem in deljenjem. Gostitelj je vsa prejeta darila razdelil – še več, razdelil je tudi svoje stvari. Posebno vlogo pri tem so imele deke. Prihajalo je tudi do obrednega uničevanja lastnine.
Oba običaja sta krepila skupnost, tako neposredno, kot tudi širšo. Danes bi lahko pri Kuli govorili o virtualni skupnosti, ki je obstajala kljub odsotnosti neposrednih stikov, pri Potlaču pa o neposredni skupnosti. Tako kot lahko danes ponovno ustvarjamo in se naučimo krepiti življenjske skupnosti v lokalnem in neposrednem okolju (lastni ulici, bloku, na delovnem mestu, v okviru prostočasnih dejavnosti,…), kot tudi virtualno, z ljudmi, s katerimi nismo v vsakdanjem stiku, a imamo skupne interese (skupinsko naročanje, »pop-up« tržnice, izmenjevalnice,…).
Oba običaja sta obenem dokaz, da kopičenje ni človekova »naravna« značilnost. Nasprotno, da sta deljenje in dajanje ter sodelovanje ključnega pomena pri gradnji in ohranjanju skupnosti.
V času praznične potrošniške norije sta mi praksi večkrat prišli na misel, saj je toliko govora o darovanju in obdarovanju, ki imajo v današnjem času vsebino in obliko, na katere ne bi bil ponosen noben od treh dobrih mož, saj imajo negativne vplive na okolje in družbo ter pogosto nosijo v sebi delo izkoriščanih, ki jih naše oči ne vidijo ter uničena lokalna okolja ter krepitev podnebnih sprememb.
V kolikor bi koncepta delitve in daru ter solidarnosti ponotranjili v vsakdanje življenje in prakse, bi verjetno živeli v drugačnem svetu. Na srečo lahko pogledamo na zemljevid dobrih praks, kjer najdemo izmenjevalne skupnostne prakse različnih oblik – od lokalnih valut do izmenjav predmetov, semen in drugih stvari.
Etično potrošnjo po navadi povezujemo s potrošništvom in akcijami, ki jih lahko naredi posameznik/ posameznica v svojem zasebnem življenju, da zmanjša lastni negativni odtis na okolje in družbo. Najširše poznan koncept je usmerjen na individualne akcije zamenjave škodljivih izdelkov za manj škodljive ali okolju in družbi prijazne. Tu gre zgolj za zamenjavo izdelkov in ne za spremembo življenjskega sloga. Taka oblika t.i. zelene potrošnje še zdaleč ni dovolj za soustvarjanje vzdržnega sveta, zajezitev najhujših posledic podnebnih sprememb in prekinitev izkoriščanja ljudi po celem svetu. Ni dovolj, ker zgolj ozelenitev naše potrošnje brez zmanjšanja, ne bo vplivalo na zmanjšanje tokov. Za naš način potrošnje ni dovolj virov.
Poleg tega je usmerjena zgolj na akcije posameznika. Naš sistem je namreč zasnovan tako, da stoji na posamezniku, ki naj bi bil sam odgovoren za svoje življenje tako v dobrem, kot tudi v slabem. Zlahka se sprijaznimo z idejo trpečega, češ, saj je sam/a kriv/a za to. Tudi v primeru delovnih razmerij in vpletenih v proizvodno vsakdanjih predmetov za naše ugodje.
Poudarjali smo pomen dajanja dobrega zgleda, ki vpliva na okolico. Kar je nedvomno res. A poudarek zgolj na odgovornosti posameznika/e kot potrošnika/ce je značilnost kapitalističnega sistema. Zato je nujno potrebno tudi skupnostno delovanje in povezovanje pri prizadevanju za spremembe. Tako lahko trošimo manj in bolj etično in svoje delovanje opremimo s politično noto ter skupaj zahtevamo spremembe, ki jih že udejanjamo.
Skupnostne prakse in podlage v zakonodaji, ki jih nudi projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri omogočajo, da v obstoječih okvirih ustvarjamo trajnostne skupnosti ter zahtevamo spremembe pravnih okvirov, ki bodo omogočali skupnostno upravljanje z življenjskimi viri in spremembo naše družbe v resnično trajnostno.
Menjalna ekonomija, ekonomija manjšega obsega predpostavlja obstoj skupnosti, kjer snovi krožijo, kjer je solidarnost močna komponenta. Kjer je posameznik del skupine in deluje v skupnosti in predvsem v okviru planetarnih meja. Ja, menim, da bi se lahko iz praks, kot sta Potlač in Kula marsikaj naučili. Ravno tako kot iz že obstoječih praks za vogalom, ki jih najdemo na zemljevidu dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri.
{/sliders}
Aktualno v Planu B
Mreža na vlado naslovila predlog z ukrepi za doseganje ciljev Pariškega sporazuma
Mreža Plan B za Slovenijo je v petek premierju Marjanu Šarcu ter Vladi RS poslala predlog z ukrepi za doseganje ciljev Pariškega sporazuma v Sloveniji. Več…
Iz aktivnosti članic
Delovati je pričela brezplačna Zelena svetovalnica
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je v okviru prenovljene spletne strani Zagovorniki okolja zagnal brezplačno Zeleno svetovalnico. Na spletni strani so uporabnikom prijazno predstavljeni vsi postopki varstva okolja in urejanja prostora, na vprašanja pa bodo v Zeleni svetovalnici zagovorniki okolja odgovarjali v 5 delovnih dneh. Zelena svetovalnica je neodvisna pravna svetovalnica, namenjena dajanju pojasnil in nasvetov vsem, ki se aktivno ukvarjajo s problemi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora ter prostorskega načrtovanja, predvsem pa zainteresiranim posameznicam in posameznikom, civilnim iniciativam ter nevladnim organizacijam. Več…
COP24: Države niso naslovile opozoril o nujnosti ukrepanja za preprečitev podnebnega zloma
Ob izteku podnebnega vrha v Katovicah (COP24) je jasno, da vlade niso primerno odgovorile na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je osvetlilo Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Na podlagi zdaj operativnega Podnebnega sporazuma je potrebno v naslednjih dveh letih okrepiti podnebno ukrepanje na raven, ki je po mnenju podnebnih znanstvenikov nujna. Slovenija mora napovedano bolj smelo podnebno politiko iz besed preliti v dejanja. Več…
Po COP24: Mladi postavili ogledalo okornemu, zastarelemu in z interesi fosilnega kapitala zavrtemu procesu podnebnih pogajanj
Stvar, ki je morda najbolj zaznamovala letošnji COP, je bila prisotnost mladih podnebnih aktivistov, ki so postavili ogledalo okornemu, zastarelemu in z interesi fosilnega kapitala zavrtemu procesu podnebnih pogajanj. Podnebne spremembe mladi prepoznavajo kot krizo, ki bo resnično in usodno zaznamovala njihova življenja, in zahtevajo njeno takojšnje naslavljanje. Za to so že danes na voljo vsa potrebna znanja, tehnologije in sredstva, manjka samo politična volja.
{slider Več}
Sporočila mladih politikom in gospodarstvu so bila ostra in jedrnata: časi političnih floskul o zeleni rasti so mimo – zdaj štejejo samo dejanja, fosilna goriva morajo ostati v tleh. Švedska 15-letnica Greta Thunberg, ki je začela gibanje šolskih stavk za podnebje, je v svojem govoru poudarila, da podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo. Več…
{/sliders}
Širitev letališča v Mariboru prevelik zalogaj za okolje in družbo
Focus je skupaj z nekaj drugimi nevladnimi organizacijami v petek, 14. decembra 2018 posredoval pripombe na Državni prostorski načrt za Letališče Edvarda Rusjana Maribor (DPN LERM). Predlagana posodobitev in širitev LERM ekonomsko ni utemeljena in predstavlja nesprejemljive dodatne obremenitve za okolje in družbo. Ocenjujemo, da je potrebno postopek širitve LERM nemudoma ustaviti, saj že letališče s trenutnimi kapacitetami povzroča prekomerno obremenitev ljudi in okolja na nekaterih segmentih. Več…
Odličen odziv na testne nočne vožnje na osrednjem Gorenjskem
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in CIPRA Slovenije sta tekom dveh koncev tedna v t.i. Veselem decembru testno izvedli organizirane nočne prevoze z avtobusi. Namen le-teh je bil preveriti potrebe in možnosti za redno uvajanje nočnih prevozov, predvsem za mlade in druge osebe, ki nimajo lastnega prevoza. Predvsem v drugem vikendu sta bili obe vožnjo dodobra polni, izredno dober odziv pa je akcija doživela tudi na socialnih omrežjih in med različnimi lokalnimi akterji (društva, gostinci, …). Okvir za omenjeno akcijo predstavlja projekt ’’Naj te zapelje zelena mobilnost’’, ki ga CIPRA Slovenije in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na območju osrednje Gorenjske izvajata od začetka letošnje jeseni. Več…
Foto: spletna stran CTRP Kranj
Kreativna kampanja o okolju in zdravju Vplivnez.si, ki jo soustvarjajo mladi
Kampanja Vplivnez.si je organizirana v sklopu Partnerstva za okolje in zdravje, ki ga v Sloveniji izvaja Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj s partnerskimi organizacijami in strokovnjaki s tega področja.
{slider Več}
V prvi fazi kampanje je bil ubran pristop, da so se okoljske nadloge, kot so smeti in izpušni plini se poosebili v obliki Instagram profilov (@ekstremo.vreme, @dim.iz.izpušne.cevi, @kup.smeti…) in začeli slediti ljudem, medijem in organizacijam. S tem smo opozorili na eno od ključnih sporočil kampanje: Vse kar spustimo v okolje, nam sledi in vpliva na naše zdravje. Začetek kampanje se je začel v začetku decembra z lansiranjem prvega filmčka, katerega so ustvarili mladi vplivneži. Nadaljevanje zgodbe si je v drugem filmčku možno ogledati tukaj.
{/sliders}
Foto: FB Vplivnež.si
Računalniki za šolajoče
Na 11. Informativi – sejmu izobraževanja in poklicev, ki bo potekala 25. in 26. januarja 2019, bo Društvo Duh časa šolajočim podarilo 150 računalnikov. Namen Društva Duh časa je prispevati k razvoju na virih osnovanega gospodarstva. Da je mogoča okolju in ljudem prijaznejša družba, od leta 2011 dalje dokazujemo s prostovoljsko dejavnostjo Računalniki za socialno ogrožene. Donirano rabljeno računalniško opremo usposobimo za ponovno uporabo s pomočjo prosto dostopnih odprtokodnih računalniških rešitev, ki jih razvijajo prostovoljci po vsem svetu.
{slider Več}
Socialno ogroženim posameznikom, družinam, pa tudi nevladnim organizacijam in šolam smo donirali že preko 3.000 računalniških kompletov. Naš cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo posameznika, družine, posebej ne šolajočih, ki ne bi imeli računalnika zgolj zato, ker si ne morejo privoščiti nakupa. Več…
{/sliders}
ITR-jev projekt spodbujanja lastnega kompostiranja se uspešno zaključuje
V začetku decembra je ITR izvedel zaključni posvet, eno zadnjih dejavnosti projekta »Kompostiranje je več kot recikliranje.« Projekt se je začel aprila 2018 in je v kratkem času pripeljal do številnih pozitivnih sprememb in rezultatov. Projekt so povezali s programom »Šolski ekovrtovi«, ki ga ITR izvaja že od leta 2011. Kompostiranje je namreč najpomembnejša spremljevalna dejavnost vsakega (ekološkega) vrtnarjenja, otroci in mladi pa so zelo učinkoviti pri osveščanju svojih bližnjih.
{slider Več}
Ključni cilj projekta je bil uvajanje in spodbujanje lastnega kompostiranja organskih odpadkov. To je namreč najbolj gospodaren način ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, tako z okoljskega kakor tudi z gospodarskega vidika, kar dokazujejo številne raziskave, ki so jih opravili drugod po svetu.
Izvedli so 10 regijskih delavnic kompostiranja na vzgojno izobraževalnih zavodih, ki se jih je udeležilo 113 predstavnikov VIZ. V projektu je sodelovalo prek 7.000 otrok in mladostnikov. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani projekta.
{/sliders}
Vabljeni k prebiranju zimskega novičnika Dovolj za vse
Izšel je četrti novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Tokratna številka je posvečena skupnostnim praksam na področju trajnostne mobilnosti. Ta v Sloveniji predstavlja ključni ukrep blaženja podnebnih sprememb, prinaša koristi na področju javnega zdravja in izboljšuje kakovost bivanja. Poudarek je na pešačenju, kolesarjenju in uporabi javnega potniškega prometa. Slednji v Sloveniji le v manjšem obsegu pokriva potrebe razpršeno poseljenega prebivalstva, in eden od odzivov na ta problem je razvoj različnih skupnostnih praks na področju mobilnosti. Več…
Z usposabljanjem za interpretacijo dediščine in trajnostnega razvoja do zelenih podjetniških priložnosti
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je okviru projekta LENA od oktobra do decembra 2018 izvedel usposabljanje bodočih interpretov dediščine in izobraževalcev za trajnostni razvoj na Gorenjskem. Gre za del usposabljanj za vodnike po Podonavju, ki se izvaja v vseh partnerskih državah. Udeleženci so pridobili pestra znanja za inovativno interpretacijo naravne in kulturno, ki podpira premik k trajnostnemu razvoju, s tem pa tudi odgovorno turistično podjetništvo.
Nova raziskava društva Morigenos o nenavadni socialni strukturi delfinov
Nova raziskava socialne strukture delfinov iz Tržaškega zaliva, objavljena v ugledni mednarodni reviji Marine Biology, je pokazala, da se delfini ob slovenski obali delijo v ločene socialne skupine. Nekatere med njimi se med seboj očitno ne marajo preveč. Več…
Umanoterin 0,5% kviz ali kako zmanjšati ogljični odtis
Še nekaj ur in izteklo se bo leto 2018. Želimo vam, da jih preživite nasmejano in tudi dobrodelno. Zato v Umanoterini ekipi tudi letos nismo razočarali in smo vam v zahvalo za sodelovanje in podporo ponovno pripravili Umanoterin 0,5 % kviz. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Upravnopravno varstvo
Procesna pravila
Večina postopkov varstva okolja poteka po upravnem postopku, kot ga določa Zakon o splošnem upravnem postopku, posamezni zakoni pa razne procesne dele lahko določajo drugače. Zoper upravne odločitve je praviloma možna pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor, če pa posamezen zakon te ne predvideva ali zoper odločitve, ki jih sprejme ministrstvo, je možno začeti upravni spor. Upravni spor pomeni možnost vložitve tožbe zoper upravno odločitev na Upravno sodišče in sicer v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem sporu, izjemoma zoper izvedbeni prostorski akt v roku 3 mesecev po Zakonu o urejanju prostora. Praviloma je z obravnavo tožbe pri Upravnem sodišču postopek zaključen, le v izjemnih primerih je dopuščena možnost pritožbe zoper sodbo na Vrhovno sodišče.
{slider Več}
V zvezi z upravnim postopkom je potrebno tudi pravilno razumeti pojma dokončnosti in pravnomočnost odločitve: dokončnost upravne odločitve nastopi, ko zoper njo ni več možna pritožba (bodisi ta ni dopustna, bodisi je o pritožbi odločeno), pravnomočnost odločitve pa nastopi, ko se ta ne more več izpodbijati v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem (bodisi, da je to že odločilo, bodisi je potekel rok za vložitev tožbe).
Postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)
Celovito presoja vplivov na okolje izvaja Ministrstvo za okolje in prostor po postopku, ki ga določa Zakon o varstvu okolja, glede prostorskih načrtov pa tudi Zakon o urejanju prostora.
Po Zakonu o varstvu okolja ministrstvo po izvedenem postopku in preučitvi vplivov izda odločbo, s katero potrdi sprejemljivost nekega plana, če presodi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, ali potrditev zavrne, če presodi, da vplivi izvedbe plana na okolje niso sprejemljivi. Zoper to odločbo zakon (46. člen) predvideva dvoje možnih pravnih sredstev in sicer: če je pripravljavec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper to odločbo vlada, če pa je pripravljavec plana pristojni organ občine, je možno začeti zoper to odločbo upravni spor. Ta pravna sredstva so drugačna od sredstev v Zakonu o splošnem upravnem postopku. Ker pa izda odločbo ministrstvo , gre smiselno za upravni postopek. Zato je možna razlaga, da bi se lahko v postopek CPVO lahko vključil tudi kdo, ki izkaže pravni interes v skladu s 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako pa se lahko v postopek vključi (in posledično uporabi pravna sredstva) tudi društvo, ki ima status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave po Zakonu o ohranjanju narave (primer DOPPS). Enako bi veljalo glede odločitve o presoji sprejemljivosti (vplivov na naravo), če se ta ne izvede v okviru CPVO, ker ta morda ni potreben. Postopek se izvede v skladu z Zakonom o ohranjanju narave.
Če gre za CPVO ali presojo sprejemljivosti glede prostorskega načrta je presoja integrirana v postopek prostorskega načrtovanja po Zakonu o urejanju prostora. Sicer se sam postopek CPVO izvede po Zakonu o varstvu okolja oz. če gre le za presojo sprejemljivosti po Zakonu o ohranjanju narave, za kar velja zgoraj navedeno. Je pa možno, da pride v postopku prostorskega načrtovanja do tehtanja javnih koristi in postopka prevlade javne koristi, v kar so vključene tudi koristi okolja. Zato bo tudi okoljske vidike možno zagovarjati v okviru upravnega spora zoper izvedbeni prostorski akt (po 58. členu ZUreP-2), ki ga lahko začnejo z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče v roku 3 mesecev:
- osebe, če izkažejo, da ima prostorski akt v določenem delu zanjo bistvene posledice,
- nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, če so aktivno sodelovale v javni razpravi z dajanjem pripomb,
- državno odvetništvo na zahtevo vlade zaradi varstva javnega interesa.
Tožbo je možno vložiti glede določitve namenske rabe prostora ali usmeritev za namensko rabo prostora, določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele, ali najustreznejše variante v Uredbi o najustreznejši varianti.
Presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje (PVO in OVS)
Ali je potrebna presoja vplivov na okolje presoja Agencija RS za okolje v predhodnem postopku po 51a. členu Zakona o varstvu okolja in ocenjuje potrebnost presoje v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Zoper odločitev, da presoja ni potrebna, se lahko pritožijo na Ministrstvo za okolje in prostor tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja (v 15 dneh od objave odločitve na spletni strani ARSO), glede na odločitve Sodišča Evropske unije C-570/13 (Gruber) pa tudi prizadeti posameznik. Nadalje so tri možnosti postopkov:
Postopek presoje v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona v letu 2018 je postopek presoje vplivov na okolje, ki je sicer urejen v Zakonu o varstvu okolja, integriran v postopek izdaje celovitega dovoljenja (državno načrtovanje in izdaja gradbenega dovoljenja) oziroma integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Če je za objekt ali poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, se to izvede v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po Gradbene zakonu, dosedanje okoljevarstveno soglasje pa postane integralni del gradbenega dovoljenja. Ključno za presojo, kdaj bo postopek presoje vplivov na okolje integriran v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, je pregled posegov, za katere je potrebna presoja. Gradbeno dovoljenje po integralnem postopku izda Ministrstvo za okolje in prostor. Položaj stranskega udeleženca imajo (36. in 54. člen Gradbenega zakona):
- lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;
- lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
- druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino. Za pravno korist se šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca,
- lastnik nepremičnine in oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem območju, prikazanem v poročilu o vplivih na okolje;
- druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi;
- nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave, poseben status,
- civilna iniciativa, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje (seznam mora vključevati osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, podpis in datum podpisa).
Ob priglasitvi stranske udeležbe morajo zainteresirani pojasniti razloge za svojo udeležbo in podati tudi že svoja stališča oziroma razloge, zaradi katerih nasprotujejo gradnji. Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, vabilo k udeležbi namestiti na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, upravni organ pa vabi osebe, ki so mu znane.
Stranski udeleženci imajo pravico uporabiti tudi pravno sredstvo – začeti upravni spor (vložitev tožbe na Upravno sodišče v roku 30 dni), to pavico imajo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, tudi če niso bile udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (v 30 dneh od objave na spletni strani e-uprave).
Postopek presoje vplivov na okolje z izdajo okoljevarstvenega soglasja (brez gradbenega dovoljenja)
Če bi prišlo do primera, ko bi ARSO odločil, da je za poseg potrebno izvesti presojo vplivov, po gradbenih predpisih pa ne bi šlo za objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje (npr. za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni potrebno, objekte pa razvršča Uredba o razvrščanju objektov), bi se postopek presoje vplivov na okolje izvedel po določilih Zakona o varstvu okolja. Stranka v tem postopku (64. člen ZVO-1) je lahko oseba, ki na območju, kjer objekt povzroča obremenitev okolja (vplivno območje) stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Položaj stranskega udeleženca pridobi, če v roku 35 dni od objave poročila o vplivih na okolje in osnutka okoljevarstvenega soglasja priglasi svojo udeležbo, pri čemer je najbolje, da poda tudi že svoja stališča in argumente. Zoper okoljevarstveno soglasje je možna pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor, zoper odločitev slednjega pa tožba na Upravno sodišče (upravni spor).
Presoja sprejemljivosti, ko presoja vplivov na okolje ni potrebna (navadni postopek izdaje gradbenega dovoljenja)
Če ARSO odloči, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, potem postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi upravna enota. Kljub temu pa je za objekt morda potrebna presoja sprejemljivosti posega oz. gradnje objekta glede vplivov na naravo po Zakonu o ohranjanju narave. V tem primeru se glede na določil 112. člena Gradbenega zakona ne izda več naravovarstveno soglasje, kot ga predvideva Zakon o ohranjanju narave (105 in 105a. člen), temveč Zavod za varstvo narave izda zgolj mnenje, ki ga upravna enota upošteva pri izdaji gradbenega dovoljenja. V tem postopku izdaje gradbenega dovoljenja so lahko stranski udeleženci (36. člen Gradbenega zakona):
- lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;
- lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
- druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca,
- druge osebe, če tako določa zakon. To bi bila npr. društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ker jim Zakon o ohranjanju narave daje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Ob priglasitvi stranske udeležbe morajo zainteresirani pojasniti razloge za svojo udeležbo in podati svoja stališča oziroma razloge, zaradi katerih nasprotujejo gradnji. Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, vabilo k udeležbi namestiti na lahko dostopnem in vidnem mestu na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, upravni organ pa vabi osebe, ki so mu znane. Zoper gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota, je možna pritožba v roku 8 dni.
Izdaja okoljevarstvenega dovoljenja (OVD)
Okoljevarstveno dovoljenje je dovoljenje za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo večje onesnaževanje okolja. Postopek vodi ARSO. Vključitev morebitnih stranskih udeležencev v postopek je možna pri dveh dovoljenjih:
- za naprave, ki lahko povzročijo večje onesnaževanje (IED naprave po Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega). V postopek izdaje ali večje spremembe OVD (če je potrebna sprememba okoljevarstvenega soglasja) vstopijo osebe, ki stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnine na vplivnem območju (iz elaborata o vplivnem območju) ter nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Svojo udeležbo morajo priglasiti v roku 35 dni od javne objave osnutka OVD in dokumentov.
- za druge naprave: ministrstvo obvesti javnost o postopku, če dobi več kot pet zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca. Te osebe lahko potem v roku 30 dni od javne objave vstopijo v postopek.
Zoper odločitev o OVD je možna pritožba v roku 15 dni.
Postopek ugotavljanja odgovornosti za okoljsko škodo in določanje sanacijskih ukrepov
V postopku ugotavljanja odgovornosti za okoljsko škodo in njene sanacije so lahko stranski udeleženci pravne ali fizične osebe, ki so zaradi nastanka okoljske škode prizadete, ali bi bile lahko prizadete, in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Postopek v skladu z Zakonom o varstvu okolja (110.a do 110i. člen) vodi ARSO, zoper njegovo odločitev pa je možen upravni spor – vložitev tožbe v roku 30 dni na Upravno sodišče.
Pravno varstvo v okviru prostorskega načrtovanja
Zakon o urejanju prostora omogoča upravni spor zoper izvedbene prostorske akte. Izvedbeni prostorski akti, ki so sicer splošni pravni akti, so: državni prostorski načrt (DPN), uredba o najustreznejši varianti, uredba o varovanem območju prostorske ureditve državnega pomena, občinski prostorski načrt (OPN), občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in odlok o urejanju podobe naselij in krajine (48. člen). Zoper sprejet izvedbeni akt je možno vložiti tožbo na Upravno sodišče v roku 3 mesecev, tožbo pa lahko vloži:
- oseba, zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima akt zanjo bistvene posledice,
- nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, če je predhodno aktivno sodelovala v postopku priprave tega akta s podajanjem pripomb na razgrnjen akt.
Pravno varstvo v okviru dovoljevanja graditve
Po Gradbenem zakoniku se lahko izvedeta dva postopka izdaje gradbenega dovoljenja: navaden, ki ga vodijo upravne enote in integralni, ki vključuje tudi presojo vplivov na okolje in ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (glej zgoraj pri presojah vplivov na okolje). Integralni postopek je lahko tudi del združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja gradnje objekta državnega pomena, kot ga določa Zakon o urejanju prostora. V tem primeru je možen upravni spor zoper celovito dovoljenje, s katerim se zaključi združeni postopek.
{/sliders}
Vodnik za državljane za dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja
Evropska komisija je izdala nov priročnik oziroma vodnik za državljane (in posredno tudi za države članice, predvsem z vidika prilagoditve pravne ureditve) glede osnovnih informacij za dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja. Če vas zanima, kakšni so postopki, kdaj ima posameznik pravico do izpodbijanja dejanj države in zasebnikov, kako poteka sodnikova presoja primera, kakšne zahteve postavi sodnik za ureditev položaja, kakšna naj bi bila ureditev držav članic glede stroškov postopka, kakšni so časovni okvirji postopkov ter druge povezane informacije, si oglejte vodnik v slovenskem jeziku na tej povezavi!
Napovednik dogodkov
25. 1.: 7. noč delfinov
Tokratna, že 7. Noč delfinov je tik pred vrati. Društvo Morigenos vas vabi, da se jim pridružite v ljubljanskem Mestnem muzeju, 25. januarja ob 18.30 uri in preživite večer, poln zanimivosti iz sveta delfinov. Več…
