Uvodnik
Senka Šifkovič Vrbica (PIC): Varstvo pred degradacijo okolja in podnebnimi spremembami je tudi v rokah posameznikov
Varstvo zdravega življenjskega okolja je po Ustavi Republike Slovenije dolžnost države. Ker ta pogosto prednostno zadovoljuje gospodarske in družbene interese na račun okolja, pravni red (združenim) posameznikom priznava, da v postopkih varujejo življenjsko okolje, naravo ter prostor. Vpliv vsakega posega v okolje na zdravje ljudi, podnebje, biotsko raznovrstnost, tla, vodo, zrak je treba kritično presojati, da se prepreči njihov kumulativen uničujoč vpliv, ki ga doživljamo, prostor pa trajnostno urejati.
Nevladne organizacije, civilne iniciative in posamezniki, ki si prizadevajo za varovanje zdravega življenjskega okolja pred škodljivimi ravnanji, bodo kmalu imeli še več pravne podpore Zagovornikov okolja – decembra bodo lahko na prenovljeni spletni strani izvedeli vse o pravnih sredstvih, skupaj s podrobnimi postopki varstva okolja in prostorskega načrtovanja po novi prostorsko-gradbeni zakonodaji ter brezplačno uporabljali Zeleno svetovalnico, ki bo odgovarjala na vprašanja.
Varstvo okolja in urejanje prostora sta prepleteni področji, prostorsko načrtovanje je pomembno osrednje orodje varstva okolja ter uveljavljanja strateških namer in zavez države za trajnostni razvoj ter prehod v nizkoogljično družbo v prostoru. Procesi urejanja prostora in načrtovanja, v katerih se odvija tudi varstvo okolja, so kompleksni, predpisi, ki urejajo varovalne režime ter postopke, pa številni in zato neobvladljivi – tako za strokovnjake, ki se strokovno ukvarjajo z varstvom okolja in urejanjem prostora, še toliko bolj za posameznika. Ti pa so za dejansko varstvo okolja, posamično ali združeni v civilne iniciative ali nevladne organizacije, ključni v dejanski zaščiti okolja, narave, prostora pred pogosto trenutnimi, dolgoročno nepremišljenimi interesi kapitala. Tako mednarodni kot nacionalni pravni red jim daje številne pravice in možnosti, da z ustreznimi pravnimi sredstvi preprečujejo dolgoročno za zdravje, okolje, naravo ter prostor škodljive oziroma nezakonite posege. Tako je tudi na polju varovanja pred podnebnimi spremembami že veliko skupin ljudi po svetu varstvo vzelo v svoje roke, v teku je preko 1100 tožb (Climate Change Litigation Databases).
Za to pa je potrebno dobro poznati postopke in kdaj ter kako se lahko v njih uveljavljajo pravice varstva okolja. Posamezniki ali skupine posameznikov, ki jim ni vseeno, se ob tem pogosto počutijo nemočne. Kako naj svojo domačo okolico varujejo pred škodljivim posegom, izpusti, ki uničujejo zdravje, pridelke in naravo, kako naj aktivno prispevajo, da bo država izpolnila podnebne zaveze? Številne nevladne organizacije po svetu in doma so pokazale, da je to mogoče, vendar je treba potrebno znanje približati ljudem.
Ta trenutek se soočamo z zagonom nove ureditve prostorskega načrtovanja in dovoljevanja graditve, ki si prizadeva z združevanjem postopkov ter integriranjem presoj vplivov na okolje v enoten postopek tako na ravni državnega kot občinskega načrtovanja, predvsem investitorjem poenostaviti pridobivanje dovoljenj, sicer pa je zaradi kompleksnosti materija težko razumljiva. Tako prizadeti posamezniki kot civilne iniciative in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, narave, urejanja prostora in varstva kulturne dediščine imajo v novih postopkih pomembno vlogo »varuhov« in za to tudi ustrezna pravna sredstva. Ta pa bodo lahko argumentirano in v potrebni meri uporabljali le, če bodo vedeli kako.
To je namen projekta Zagovorniki okolja, ki ga Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in IPoP – Inštitut za politike prostora izvajata v letu 2018 (financirata pa ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor) in bo konec leta rezultiral v zagonu prenovljene spletne strani Zagovorniki okolja in Zelene svetovalnice. Na spletu bodo ponujene razumljive informacije in shematični prikazi postopkov tako državnega kot občinskega prostorskega načrtovanja in dovoljevanja graditve s postopki varstva okolja ter narave, predvsem pa podrobni napotki, v kateri fazi in pod kakšnimi pogoji se lahko posameznik, civilna iniciativa ali nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu vključi v postopek ali uporabi pravna sredstva, če je to utemeljeno. Zelena svetovalnica pa bo vsem, ki se na področju varstva okolja angažirajo, brezplačno pomagala s konkretnimi napotki pri reševanju njihovih problemov in vprašanj – v smislu usmeritev in možnosti za reševanje. Tako bo postalo varstvo okolja bolj učinkovito, zmanjševali pa se bodo tudi nepotrebni konflikti.
Pravica do okolja in podnebja, ki je zmožno vzdrževati človekovo življenje je pravica ljudi, ki presega zgolj zasebni interes posameznika, zato pri varstvu okolja ta ne more biti v ospredju. Okolje varujemo v skupno dobro.
Aktualno v Planu B
V svetu ministra tudi 5 predstavnikov mreže
V novembru je potekal postopek izbora 10 predstavnikov nevladnih organizacij v svet ministra za okolje in prostor, ki ga je vodil CNVOS. Med desetimi izbranimi predstavniki jih pet prihaja iz organizacij, članic mreže Plan B za Slovenijo. Za predstavnike so bili imenovani Senka Šifkovič Vrbica, Gaja Brecelj, Mihael Jožef Toman, Barbara Kvac, Lenka Puh, Damjan Vinko, Jana Kus Veenvliet, Marko Peterlin, Lenka Kavčič in Tomaž Banovec. Več…
Posvet z deležniki: programiranje Active Citizen Fund v Sloveniji
Koordinatorka mreže se je 29. novembra udeležila posveta z deležniki za programiranje sklada Active Citizen Fund (ACF) v Sloveniji oz. »norveškega« sklada za NVO. Do 3. 12. imate tudi še čas, da oddate svoje komentarje kaj naj se v okviru sklada financira.
Iz aktivnosti članic
Predlog nove podnebne strategije EU še vedno premalo ambiciozen
Evropska komisija je predstavila osnutek nove podnebne strategije EU do leta 2050. Nadgradnja evropskega dolgoročnega podnebnega cilja na neto-ničelne emisije do leta 2050, ki jo predlaga Komisija, je pomembna, vendar verjetno nezadostna za dosego cilja Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C. Več…
Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana
Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom. Več…
Načela ustvarjalne skupnosti v praksi
Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Več…
Živa iz Nigerije: srečanje s pretresljivim koncem
Živa iz društva Focus je preživela dva tedna v Nigeriji, kjer je potekalo bienalno generalno srečanje mreže okoljevarstvenih nevladnih organizacij Friends of the Earth International (FoEI), v katero je Focus vstopil konec leta 2016. Mreža obstaja že od leta 1971 in danes povezuje kar 75 organizacij iz celega sveta, ki imajo skupaj več kot dva milijona članov in podpornikov. Živine blog zapise s potovanja boste našli tukaj.
LIEBER OHNE*
Nagrobne sveče so pogorele, čas je za decembrsko evforijo. Migetajoče, barvite lučke in okraski v nakupovalnih centrih pri malih in velikih otrocih sprožijo val serotoninov, ki bleščeče aranžirana darila kar sami od sebe položijo v nakupovalni voziček. Tudi sama uživam v nakupovanju in občudovanju lepih izdelkov, a zabavo mojih hormonov sreče povzročijo diametralno nasprotne situacije od omenjene. ‘Blig-bling’, kričeče zapakirani izdelki me ne ganejo, zato sem šla po svojo dozo ekstaze v trgovino, kjer so izdelki v svoji ‘naravni obleki’. Več…
Izmenjava – zakaj sploh organizirati #danbreznakupov #namestonakupov
Renda, francoska prostovljka društva Focus, ki je bila z njimi med majem in septembrom letos, je v Okoljskem centru organizirala izmenjavo oblačil. V prispevku, ki ga je napisala, pa si lahko preberete kakšne so prednosti take vrste potrošnje. Več…
Predmet spremembe: Uvodno srečanje
19. 11. je na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani potekalo prvo srečanje Trajnine tri-mesečne delavnice o trajnostnem oblikovanju in načrtovanju izdelkov. Delavnica bo potekala od novembra 2018 do januarja 2019 pri predmetu Razvoj in teorija industrijskega oblikovanja. Namen delavnice je načrtovanje trajnostnih izdelkov iz lesa in papirja invazivnih rastlin ter razmislek o sonaravnih alternativah bivanja in delovanja na planetu. Več…
Mladi v Evropskem parlamentu predali manifest #MyRevolution
Več kot 30 mladih iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije je v Evropskem parlamentu predalo osrednjeevropski mladinski manifest, ki je nastal v okviru projekta štirih nevladnih organizacij „Moja revolucija“. Na okrogli mizi v sredo, 7. novembra 2018, so jih nagovorili in prisluhnili njihovim idejam evropski poslanci iz štirih držav, kar je bil za najpogosteje spregledano in preslišano mladino zelo pomemben dogodek. Več…
Po 4. nacionalni konferenci globalnega učenja
22. 11. je potekala 4. nacionalna konferenca globalnega učenja, na kateri se je Društvo Humanitas dotaknilo razsežnosti globalnega učenja in delovanja. Na gradu Fužine se je zbrali okoli 100 udeleženk in udeležencev, ki so prisluhnili zanimivim predlogom, kako odpirati prostor za kritičen razmislek o soodgovornosti za globalne izzive na različnih ravneh delovanja in v različnih prostorih bivanja – od šole, gledališča do ulice in doma. Več…
Kako pravilno napolniti kompostnik
Kako pravilno napolniti kompostnik so udeležencem javnega dogodka predstavili in pokazali na OŠ Šmartno v Tuhinju, in sicer v okviru projekta Kompost gre v šolo – Kompostiranje je več kot recikliranje, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. Udeleženci dogodka so spoznali, da je kompostiranje recikliranje odpadkov za izdelavo visokokakovostnih gnojil v vrtnarjenju, ki poteka s pomočjo procesov, v katerih sodelujejo drobnoživke, žuželke. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Kazenskopravno varstvo okolja
Kazenskopravno varstvo okolja je v slovenskem pravnem okolju opredeljeno v dveh pravnih aktih; v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) in Kazenskem zakoniku (KZ-1).
{slider Več}
Tako ZVO-1 v 9. členu vzpostavlja temeljno načelo odgovornosti povzročitelja za kazniv poseg v naravo ali prostor. Kadar ima dejanje povzročitelja posebno težo družbene nevarnosti, gre tudi za javni interes družbe. Kazenska odgovornost posameznika ali pravne osebe se presoja po KZ-1, ki kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine določa predvsem v 32. poglavju, od 332. do 347. člena, pa nato še v 347. in 356. členu.
Izhodiščno določilo KZ-1 je 332. člen, ki se imenuje ‘obremenjevanje in uničevanje okolja’. Členu sledijo druge določbe, ki opredeljujejo posamezna kazniva dejanja. Zaradi pomembnosti člena navajamo člen v celoti:
(1) Kdor spravi v nevarnost življenje ali zdravje večjega števila ljudi ali povzroči delno ali popolno poškodbo okolja ali njegovo uničenje ali povzroči nevarnost za tako poškodbo ali uničenje, s tem da s kršitvijo predpisov 1) ali z drugim splošno nevarnim ravnanjem izpusti ali vnese nevarne snovi ali ionizirajoče sevanje v zrak, zemljo ali vodo;
2) obdeluje, vključno z odstranjevanjem, skladiščenjem, prevozom, izvaža ali uvaža odpadke, nevarne odpadke ali druge nevarne snovi, ter jih nezakonito pošilja zaradi dobička;
3) upravlja obrat, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem skladiščijo nevarne snovi ali pripravki, kar pomeni nevarnost zunaj obrata;
4) bistveno poslabša zaščiten habitat;
5) trguje s snovmi ali uporablja snovi, ki tanjšajo ozonski plašč;
6) čezmerno onesnaži okolje, razvrednoti okolje ali čezmerno izkorišča naravne dobrine, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico poslabšanje zdravja večjega števila ljudi, delno ali popolno uničenje živalskega ali rastlinskega sveta ali zajetja pitne vode ali drugo poškodbo okolja s hujšimi posledicami, ponavljajočo se kritično onesnaženost ali kritično razvrednotenje okolja, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico nepopravljivo poškodbo ali uničenje okolja ali zavarovanega naravnega bogastva, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do desetih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do osmih let.
(6) Storilec se kaznuje z enakima kaznima kot v prejšnjem odstavku, če so dejanja iz prejšnjih odstavkov storjena v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj.
Pomembnejša kazniva dejanja zoper okolje v KZ-1 so še:
– 333. člen: onesnaževanje morja in voda z ladij,
– 334. člen: uvoz in izvoz radioaktivnih snovi (nedovoljen),
– 335. člen: protipravna pridobitev ali uporaba radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi (za zdravje ali življenje ljudi ali okolje)
– 336. člen: onesnaževanje pitne vode,
– 337. člen: onesnaženje živil ali krme,
– 339. člen: uničenje nasadov s škodljivo snovjo,
– 340. člen: uničenje gozdov,
– 341. do 347. člena: zaščita živali.
Kršitve kazenskih norm se (razen določenih izjem, ki se pričnejo na predlog za pregon) preganjajo po uradni dolžnosti. Če zaznamo kaznivo dejanje ga moramo sprva prijaviti policiji. Zakon posebej pooblašča tudi inšpektorja, da pri opravljanju svojih nalog naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Po prijavi dejanja policiji se opravi uradna preiskava in glede na ugotovitve sledi uradni postopek – kazenska ovadba. V okviru policije delujejo forenzični preiskovalci s področij kemije in biologije, ki sodelujejo tudi z Inštitutom Jožefa Štefana, Agencijo Republike Slovenije za okolje, (ARSO), Inšpektoratom RS za okolje in prostor in po potrebi z drugimi državnimi organi.
Podano kazensko ovadbo zoper kršitelja prevzame državni tožilec, ki nato vodi postopek pred kazenskim sodiščem. Iz statistik Vrhovnega državnega tožilstva je razvidno, da je bilo v letu 2017 ovadenih 128 kaznivih dejanj zoper naravo in prostor, ki so jih storile fizične osebe, ter 22 kaznivih dejanj, ki so jih storile pravne osebe. V letu 2016 je bilo ovadenih 94 kaznivih dejanj fizičnih oseb in 7 kaznivih dejanj pravnih oseb. Čeprav je številka relativno nizka, trend kaže na porast števila ovadenih kaznivih dejanj. V zadnjem času je razviden premik splošne in strokovne družbe v smeri ekološke kriminologije in ozaveščenosti o obstoju kaznivih dejanj zoper okolje in širši življenjski prostor človeka.
Največ kaznivih dejanj je storjenih na področju mučenja živali (41 ovadb), sledijo pa kazniva dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja in nato preostala kazniva dejanja na dotičnem področju. V letu 2017 je bilo sprejetih 39 obsodilnih sodb na področju varstva okolja in prostora, v letu 2016 pa 32.
Pri kazenskem pregonu kaznivih dejanj zoper okolje je treba v svojem okolju poskrbeti, da so ljudje seznanjeni s tem, katera kazniva dejanja sploh obstajajo, ter da imajo zoper njih možnost ukrepati. Priporočamo, da se ob sumu kaznivega dejanja zoper okolje sprva obrnete na policijo, jo obvestite o potencialnih kršitvah in pridobite nadaljnje informacije.
{/sliders}
Kako do sodnega varstva v okoljskih zadevah v državah članicah EU?
Evropska komisija je 28. septembra letos objavila dokument z naslovom ‘Citizen’s guide to access to Justice in Environmental Matters’. Gre za priročnik za državljane (in tudi za države!) EU glede dostopa do pravnih sredstev v okoljskih zadevah.
{slider Več}
Kot že samo ime pove, je priročnik namenjen tistim, ki v svoji državi iščejo ustrezne in učinkovite pravne postopke na področju okoljskega prava. Gre za poenostavljeno, povprečnemu uporabniku prijazno verzijo strokovnega dokumenta ‘Sporočila Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah’, ki ga je EK izdala 28. aprila 2018 (spletna verzija dokumenta v slovenskem jeziku je dostopna tukaj). Priročnik je izšel kot kompilacija »najpogosteje zastavljenih vprašanj« z odgovori ter ustreznimi obrazložitvami in napotitvami kako naprej v posameznem primeru, skupaj s povezavami do konkretnih členov oziroma pravnih podlag za posamezna vprašanja.
Izpostavljamo izjemno pomemben vidik in tudi namen Priročnika; ta ne govori le o tem, kaj obstaja v tem trenutku, katere pravice ima posameznik v državi in kako jih lahko uveljavlja. Govori tudi o tem, kakšni bi postopki v državah in pred nacionalnimi sodišči morali biti, tudi če v posamezni državi v tem trenutku temu ni tako. Kako EU argumentira, da bi postopki morali biti takšni kot piše v Priročniku? Komisija navaja sodno prakso sodišča EU (SEU), ki je v imela opravka z dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Vsebinsko imajo zadeve pogosto opraviti z Aarhuško konvencijo in dostopom in udeležbo javnosti v postopkih, ki imajo opravka z varstvom okolja. Državljani EU imajo tako po morebitnih neuspešnih pravnih postopkih pred nacionalnimi sodišči »izhod v sili« oziroma dodatno stopnjo pravne varnosti. Državo lahko tožijo pred SEU in zatrjujejo neskladnost s sodno prakso Sodišča (ter primarno seveda z nacionalnim pravom in pravom EU).
Priročnik prikazuje in v razumljivi obliki predstavi šest ključnih vsebinskih tem:
– pravica do pravnega postopka (v okviru upravičenosti do pričetka postopka – pravni interes),
– domet sodnikove presoje primera (ugotavljanje skladnosti ravnanja javne oblasti v državi članici s pravom EU),
– odločba, s katero sodišče organu naloži določeno ravnanje (v primeru nezakonitih dejanj ali opustitev, ki ogrožajo javno zdravje, javno korist ali naravno okolje),
– stroški postopkov pred sodišči (načelo poraženec plača in koncept določanja stroškov, ki posamezniku ali organizaciji ne preprečujejo dostopa do sodišč),
– dolžina sodnih postopkov (predolgi sodni postopki predstavljajo neučinkovito sodno varstvo),
– ozaveščanje državljanov z informacijami o dostopu do pravne varnosti v okoljskih zadevah.
Priročnik je temelj pravnega varstva v EU v okoljskih zadevah za laične državljane, z informacijami glede postopkov in napotki, kam se obrniti naprej; seveda je nezadosten za uspešno uveljavljanje pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči ali SEU. Kljub temu pa lahko marsikomu predstavi osnove uveljavljanja pravnih sredstev, ki jih do sedaj še ni poznal; še posebej je uporaben za tiste, ki imajo težavo pred seboj, a ne vedo kako naprej. Strokovne argumente pa daje tudi tistim, ki se na nacionalni ravni trudijo na drugačen način; tistim, ki si prizadevajo, da bi odločevalci na nacionalni ravni sprejeli zakonodajo, ki bo uredila ustrezne postopke za učinkovit dostop do pravnega varstva v postopkih varstva okolja.
{/sliders}
Javne razprave o osnutku Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU ne bo!
Slovenija za obdobje dveh let vsaki dve leti sprejema dokument z usmeritvami o tem, kako bo Slovenija (kot država in mednarodni subjekt) nastopala pri delovanju institucij EU in v postopkih, ki jih vodijo. Gre za izraz slovenske politike v okviru EU. Deklaracija pokriva delovanje vseh slovenskih ministrstev, ki so pristojna na posameznih področjih v okviru politike EU.
{slider Več}
Prizadevanja mreže Plan B za Slovenijo glede odpiranja Deklaracije, s katero Slovenija določi usmeritve za delovanje v institucijah oziroma organih EU, za sodelovanje splošne javnosti in javno razpravo, so bila zaenkrat neuspešna. Ministrstvo za zunanje zadeve, ki koordinira pripravo deklaracije, je oktobra podalo uradni odgovor na poziv mreže glede javne razprave o Deklaraciji.
Poglavitni pravni argumenti MZZ govorijo o zelo kratkih rokih, ki so določeni v Poslovniku Državnega zbora, glede sprejemanja novih deklaracij. Državni zbor deklaracijo obravnava v vseh pristojnih odborih, nato pa še na plenarni seji. Ves postopek je zaradi določil Poslovnika izjemno kratek; prejšnja Deklaracija je bila sprejeta v treh tednih, kar je bistveno premalo za ustrezno udeležbo javnosti. Ministrstvo se zaveda pomena sodelovanja javnosti in relevantnih deležnikov za posamezna področju in v naslednjem obdobju predvideva navodila ministrstvom glede posluha za morebitne predloge zainteresiranih deležnikov na svojem področju. Omeniti je treba, da Poslovnik Vlade RS trenutno navaja, da se ‘javnost ne povabi k sodelovanju pri pripravi . . . predloga deklaracije.
Glavno težavo v tem trenutku torej predstavljata poslovnika Vlade RS in Državnega zbora RS, saj določata (pre)kratke roke za pripravo in sprejetje Deklaracije, obenem pa vključevanja javnosti sploh ne predpisujeta in jo celo izrecno izključujeta. Da pa sta poslovnika trenutno takšna, ni izraz dejanskih zahtev prava EU, temveč politično zastavljenega sprejemanja dokumenta.
V mreži Plan B za Slovenijo si bomo torej v prihodnosti prizadevali, da se politična volja spremeni; gre za dokument, za katerega se nam v evropski državi zdi skoraj samoumevno, da lahko pri njegovi pripravi sodeluje javnost. Gre za usmeritve, ki se tičejo nas vseh in imajo lahko neposreden vpliv na življenja vseh slovenskih in evropskih državljanov. Neprimerno je, da je trenutno glas ljudstva pri pripravi tako pomembnih usmeritev uzakonjeno izključen. Ne le, da je to v nasprotju z načeli prava EU in Aarhuško konvencijo, neprimerno in nesmiselno je tudi, da volivci nimajo dostopa do dokumenta, ki ga pripravljajo tisti, ki ljudstvu služijo.
{/sliders}
Napovednik dogodkov
24. 11. – 8. 12.: Skrivnostni svet delfinov – fotografska razstava
Društvo Morigenos vas vabi, da obiščete fotografsko razstavo, ki je na ogled v galeriji Apolonijeve palače v Piranu, in sicer do 8. decembra. Več…
3. 12.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vas vabijo na izmenjavo oblačil, ki bo 3. decembra med 17. in 19. uro potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani. Več…
4. 12.: Zaključni posvet projekta »Kompost gre v šolo«
4. decembra Inštitut za trajnostni razvoj organizira zaključni posvet projekta »Kompost gre v šolo«, ki se bo odvil v Kongredni dvorani Kristalne palače (BTC). Več…
7. 12.: Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi
Društvo Focus vas vabi na dogodek Pomen družboslovnih znanj pri soočanju z okoljskimi izzivi, ki bo potekal 7. decembra med 9. in 10.30 uro na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Več…
