Uvodnik
Nara Petrovič (Sončni grič, društvo za trajnostno kulturo bivanja): Vstop prost (plačate ob izhodu)
“Alan, beživa, onadva sta dva, midva pa sva sama!” reče junak kultnega stripa, ki je nekoč humorno ilustriral premoč organiziranega povezovanja bogatih nad improviziranim povezovanjem revnih. Končni izid je, seveda, v prid bogatim in v škodo revnim. Danes, 49 let po nastanku Alana Forda, je satira iz tega stripa vse bolj naš vsakdan. Kot je rekel hrvaški bloger: »J*bem te, Alan Ford, včasih sem te citiral, danes te živim!«
{slider title=”Več” open=”false”}
Pozitivna plat »satirizacije« sodobne realnosti je vse večja in vse bolj v oči bijoča zavoženost razvojnih vizij – uklenjenih na tirnice, ki ne vodijo nikamor. Podrastniška gibanja zato vse bolj jemljejo stvari v svoje roke in prihajajo na dan z izdelanimi alternativami, ki dosegajo izjemne rezultate tudi ob bornih virih in obilici improviziranja. Njih je deset, nas je tisoč – in nič več ne bežimo!
Povezovanje podrastniških gibanj v kompleksne mreže je še vedno velik izziv, a nekaj obetavnih primerov le obstaja. V zadnjih letih je lep primer tega ECOLISE, Evropska mreža skupnostno vodenih pobud glede podnebnih sprememb in trajnosti. 22. septembra letos je mreža drugič organizirala Evropski dan trajnostnih skupnosti (European Day of Sustainable Communities), ki so ga praznovali v 22 evropskih državah članice iz ekovaškega, permakulturnega in tranzicijskega gibanja. Dogodek v soorganizaciji z Evropskim ekonomskim in socialnim odborom (EESC) je potekal tudi v Bruslju, kjer se je politična javnost EU lahko seznanila s dosežki inovativnih lokalnih pobud k pristnemu trajnostnemu razvoju v Evropi.
Dokaz, da se majhni ljudje zmoremo povezovati čez državne meje, je bila tudi akcija Očistimo svet v enem dnevu (World Cleanup Day), katere se je 15. septembra udeležilo več kot 15 milijonov ljudi iz 158 držav, celo iz Jemna, Sirije, Palestine, Afganistana, Venezuele itd. UNESCO je prepoznal izobraževalni učinek te akcije z nagrado za trajnostni razvoj (več tukaj). Tudi v Sloveniji so Ekologi brez meja akcijo uspešno skoordinirali, čeprav dogodku mnoge okoliščine niso bile naklonjene. Akcija ni bila tako masovna kot leta 2012, a tokrat je bilo res pomembno sodelovati, naj se s številkami in dosežki hvalijo druge države.
Tudi konferenca odrasti (degrowth) v Malmu na Švedskem in sredi septembra v Bruslju je oblikovala prodorno sporočilo, da razumniki ostro nasprotujejo nadaljevanju prevlade doktrine neomejene rasti. Gibanje odrasti išče rešitve znotraj ekosistemskih meja – da bi te meje dosegli, potrebujemo premik v samih družbenih temeljih in v podstati ekonomije.
Povsod v svetu se v družbeni podrasti dogaja nekaj obetavnega. Ljudje brez virov se končno vse uspešneje povezujejo in oblikujejo alternativo temu, kar krojijo ljudje, ki nadzirajo vire. Koncentracija kapitala v rokah peščice nujno terja protiutež: povezovanje milijonov ljudi iz podrastniških gibanj in oblikovanje humanistične družbe, ki sama sebi postavlja okvire in meje.
Naša civilizacija je zrasla na napuhu, češ, saj smo v ekosistemu brez konkurence, vstop v naravo je prost in brez posledic. Toda zlorabljanje okolja v resnici prihaja z visoko ceno! Iz dneva v dan ta cena narašča, plačali pa jo bomo ob izstopu – še bolj kot mi naši potomci. Popuščanje v drži »onadva sta dva, midva sva sama,« ni več dopustno. Treba je dati ego na stran in iti timsko naprej. Kakor zmorejo drugi po svetu, vsekakor zmoremo tudi mi v Mreži Plan B za Sloveniji – še širše in plodneje kot to počnemo že zdaj.
{/sliders}
Aktualno v Planu B
Podprimo se! – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Ste kdaj potrebovali podporo širokega kroga ljudi? Vam včasih manjka podpora ostalih nevladnikov? Morda samo nekdo, ki ti da občutek, da v akciji nisi sam? Ker želimo odpreti prostor za razpravo o tem, kako graditi solidarnost med nevladnimi organizacijami in tudi širše, vas vabimo, da se nam pridružite na nacionalnem srečanju nevladnih organizacij, ki bo potekalo 10. oktobra 2018 v Poligonu, na Tobačni 5 v Ljubljani. Na letnem dogodku konzorcija vsebinskih mrež želimo skozi domače in tuje primere iz prakse predstaviti pomen in vlogo medsektorske solidarnosti, nato pa v delavniškem delu skupaj zasnovati konkretne mehanizme za gradnjo solidarnosti. Več…
Iz aktivnosti članic
Očistili smo Slovenijo, naj taka tudi ostane
Po Sloveniji so se v okoli 150 občinah ljudje na terenu 15. septembra priključili največjemu svetovnemu civilnemu projektu World Cleanup Day 2018, ki se je začel na otoku Fidži. Zeleni val pa se je do večera širil vse do Havajev, na sredini smo se priključili tudi Slovenci. Prostovoljci na terenu ugotavljajo, da je odpadkov neizmerno manj kot v prejšnjih letih, v precej občinah so tokrat očistili še nesanirana divja odlagališča. Več…
Foto: Polona Ponikvar
Trajnostna slovenska obutev Destilator
Letošnje poletje smo lahko prvič preizkusili in kupili nove balerinke, v celoti narejene v Sloveniji. Unikatne udobne veganske balerinke so trpežne in kvalitetne. Narejene so v sodelovanju društva Destilator (oblikovalka Maja Modrijan) in družinskega čevljarskega podjetja iz Tržiča, pod pravičnimi pogoji iz lokalno zbranih hlač in drugih zavrženih tekstilij ter iz reciklirane gume. Več…
Kompostni dopoldnevi na šolah in vrtcih
Pozno poletni in kmalu tudi že jesenski dopoldnevi nekaterih učiteljev/-ic, vzgojiteljev/-ic in hišnikov/-ic lahko potekajo v duhu kompostiranja, saj Inštitut za trajnostni razvoj v septembru in oktobru po celi Sloveniji izvaja delavnice kompostiranja. Potekajo pod vodstvom izkušene permakulturne učiteljice Jožice Fabjan. Delavnice so del projekta Kompost gre v šolo – Kompostiranje je več kot recikliranje, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. Več...
Prenovljeni Ekopraznik je navdušil obiskovalce in sodelujoče
17. Ekopraznik je to soboto navdušil obiskovalce in razstavljavce, pa tudi naravo, saj mu je naklonila čudovit sončen dan. Pogačarjev trg so od zgodnjega jutra do konca prireditve obiskali številni Ljubljančani, mnogo obiskovalcev je prišlo tudi od drugod, bilo pa je tudi zelo veliko tujih turistov. Veliko ponudnikov ekoloških živil in pijač je pripravilo degustacije. Spoznali smo mnogo okusnih novosti na slovenskem trgu ekološke hrane – namaze, napitke, pecivo; pa tudi vrhunske domače ekološke izdelke, nagrajene na mednarodnih tekmovanjih (oljčno olje). Še zlasti navdušuje, da je na Ekoprazniku vsako leto več v Sloveniji narejenih inovativnih ekoloških živil. Več…
Mednarodna poletna šola politične ekologije prvi korak k celostnemu naslavljanju okoljske tematike
Mednarodna poletna šola je potekala od 3. do 7. septembra na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Udeležencem je ponudila priložnost za pridobivanje novih znanj s področja politične ekologije, omogočila vstop v novejšo svetovno znanstveno in strokovno produkcijo, obenem pa odprla odlično možnost za povezovanje domačih in tujih akterjev na tem področju. Več…
Mikroposojilo na mikroposojilo – fotonapetostna elektrarna
Ker izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike v Sloveniji le počasi napreduje in daleč zaostaja za možnostmi, hkrati pa predstavlja zanesljivo in varno naložbeno priložnost, sta Umanotera in Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo skupnostne sončne elektrarne v Križevcih na Hrvaškem. Njeno postavitev so z mikroposojili omogočili občani – posamezniki. Več…
Dan brez nakupov bo – pridruži se!
Letos bomo dan brez nakupov obeležili 23. novembra. To je med drugim odgovor na znižanja in zapravljanje na črni petek, s katerim se že začne tudi najbolj potrošniški mesec v letu. Društvo Focus vabi vse, ki bi radi sooblikovali obeleženje dneva brez nakupov (23. november 2018), da se jim pridružito v FB skupini Dan brez nakupov. Več…
Obstaja boljša pot. Pravična trgovina je pot.
Tudi Focus in Umanotera sta med podpisniki in podporniki Mednarodne listine o pravični trgovini, ki jo je družno podprlo že več kot 250 različnih organizacij po svetu. Listina osvežuje vizijo pravične trgovine ter predlaga rešitve in izvedljive alternative za svetovno ekonomijo, ki zdaj poganja neenakost, revščino in okoljsko krizo. Vizija je svet, v katerem sta pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovinskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial. Več…
Peticija – Zahtevamo čistejša vozila!
Avtomobili in kombiji dušijo naša mesta. So eden izmed glavnih virov onesnaženja zraka v mestih, motijo naš spanec in zmanjšujejo kakovost življenja s hrupnimi motorji in izpušnimi plini. Avtomobili in kombiji prav tako prispevajo levji delež emisij toplogrednih plinov. V Sloveniji kar 32 % emisij toplogrednih plinov izhaja iz prometa. V prvem tednu oktobra ima Evropski parlament priložnost, da pritisne na proizvajalce vozil, da začnejo izdelovati učinkovitejša in čistejša vozila. Več…
Za človekove pravice gre!
Podpisane nevladne organizacije ostro nasprotujemo gonji zoper Pravno-informacijski center NVO – PIC, ki jo je 7. septembra 2018 sprožila odhajajoča ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ter v časopisu DELO. Ne pristajamo na demoniziranje uporabe zakonitih pravnih sredstev. Zavračamo preusmerjanje pozornosti od nadzora nad ravnanjem represivnih organov s poskusom diskreditacije dela nevladnih organizacij. Več…
Vabilo za izobraževalce: usposabljanje o podnebnih spremembah
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj v šolskem letu 2018/19 izvaja projekt Klima za podnebje, v okviru katerega o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter o blaženju in prilagajanju nanje govorimo in delamo z izobraževalci in mladimi v različnih izobraževalnih okoljih. Več…
“Naj te zapelje zelena mobilnost” – dan brez avtomobila na dnevih ETM v Kranju
Tudi v Kranju je v okviru Evropskega tedna mobilnosti potekal dogodek Dan brez avtomobila. Center za trajnostni razvoj podeželja je na dogodku predstavil tudi nov projekt NAJ TE ZAPELJE ZELENA MOBILNOST, ki ga izvajajo skupaj s CIPRO Slovenija. Več…
Slovenija prevzela predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov
V brazilskem Florianopolisu se je sredi septembra zaključilo bienalno 67. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (IWC), kjer je Slovenija zadnji dan zasedanja od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje komisiji. Mednarodna komisija za kitolov je nastala na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, ki je bila podpisana v Washingtonu 2. decembra 1946. Republika Slovenija je pogodbenica komisije od leta 2006. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Civilnopravno varstvo varstva okolja
Varstvo okolja v slovenskem pravnem redu je razvejano področje, ki se preko Ustave Republike Slovenije razrašča tako na upravno, kot na kazensko in tudi na civilno področje. Ustava v 72. členu vzpostavlja pravico do zdravega življenjskega okolja (več o ustavnih določbah o varstvu okolja v tem članku), na tej določbi pa gradi tudi civilna ureditev.
{slider title=”Več” open=”false”}
Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki, v katerih država ni neposredno udeležena; gre za odnos enakopravnosti in avtonomnosti med nasprotnimi strankami v postopku, pri čemer je avtonomija omejena s prisilnimi določbami v zakonih, od katerih ni mogoče odstopati. V okviru varstva okolja imamo na civilnem področju opraviti tudi z obligacijskim pravom (pravo obveznosti) in stvarnim pravom (pravo stvarnih pravic – torej pravic na stvareh).
Civilnopravno varstvo pomeni, da ima posameznik v okviru veljavnega prava možnost uveljavljati pravna sredstva pred civilnimi oddelki sodišč. S svojimi zahtevki lahko stranka v okviru varstva pravice do zdravega življenjskega okolja zahteva prepoved ali opustitev določenega (škodnega) ravnanja in odškodnino za škodo, ki jo je pravna ali fizična oseba povzročila tožniku.
V slovenskem pravnem redu je materialno (vsebinsko) civilnopravno varstvo okolja urejeno v treh zakonih:
– v Zakonu o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1),
– v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ) in
– v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ).
S postopkovnega vidika civilnega postopka pred civilnim (pravdnim) sodiščem je potrebno upoštevati naslednja postopkovna (procesna) zakona:
– Zakon o kolektivnih tožbah (v nadaljevanju ZKolT) in
– Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Zakon o varstvu okolja
ZVO civilnopravno varstvo pravice do zdravega življenjskega okolja ureja v 14. členu (načelo varstva pravic). Navedeni člen daje podlago za civilnopravni opustitveni oziroma prepovedni zahtevek v primeru obremenjevanja okolja; gre za uveljavljanje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja v smislu javnega interesa. Tožnik (državljan Slovenije ali združenje državljanov, torej tudi nevladna organizacija), na katerem je dokazno breme, mora za uspeh po 14. členu dokazati enega izmed dveh zakonskih pogojev:
– da povzročitelj s svojim ravnanjem povzroča prekomerno čezmerno obremenitev okolja ali da bo povzročil čezmerno obremenitev ali
– da povzročitelj s svojim ravnanjem povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali grozi, da bo povzročil tovrstno nevarnost.
Da bi bilo pravno dejanje uspešno, je ob tožbi smiselno vložiti predlog za začasno odredbo za preprečitev nadaljnjih škodljivih ravnanj do odločitve sodišča. Medtem ko je ‘neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi’ pravno nedoločen pojem, ki naj bi ga napolnila sodna praksa, pa je ‘čezmerna obremenitev okolja’ določena v 6.1. točki 3. člena ZVO-1: ”Čezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega mejne vrednosti emisije, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine.” Kljub temu, da gre za napredno in široko določbo z vidika varstva tožnikov, v obeh obravnavanih primerih določbe ZVO-1 sodne prakse praktično ni, saj je dokazovanje vseh bistvenih elementov (povzročitelja, nastale posledice in vzročne zveze med ravnanjem povzročitelja in nastalo prepovedano posledico) izredno zahtevno in težavno, pa tudi finančno obremenjujoče. Nevarnost ob izgubljeni tožbi pa je za NVO velika, kar je še dodatni razlog za pomanjkanje tožb; v primeru izgubljenega primera mora NVO namreč v skladu s splošnim načelom povrniti tako svoje stroške, kot stroške nasprotne stranke, ki so (odvisno od primera) lahko dovolj visoki, da organizacijo eksistenčno ogrozijo (ne pozabimo tudi na finančno breme, ki ga postopek lahko predstavlja za posamezne državljane).
Obligacijski zakonik
OZ ureja področje pravice do zdravega življenjskega okolja v 133. (zahteva, da se odstrani škodna nevarnost) in 134. členu (zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostih pravic).
Po 133. členu je mogoče vložiti zahtevek tudi če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero da dovoljenje pristojni državni organ; v tem primeru pa gre lahko le za povrnitev škode, ki presega običajne meje. Tožnik lahko po členu sicer zahteva upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali za zmanjševanje škode.
Po 134. členu pa ima vsakdo pravico zahtevati prenehanje dejanj, s katerimi se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica in da se prepreči tovrstno dejanje ali da se odstranijo njegove posledice.
Po določilih OZ gre v primerjavi z ZVO-1 za bolj konkreten oziroma oseben nivo; gre za odnos med dvema prirejenima subjektoma, v katerem toženec domnevno prekomerno posega v pravico do zdravega življenjskega okolja tožnika – ne gre več za javni interes, temveč za interes posameznikov, tudi če jih je več. Prav tako je po OZ že razvita sodna praksa glede prekomernega vznemirjanja (kot primer glej sodbo glede smradu, II Ips 927/2007), člena pa sta smiselno uporabna in tudi uporabljena v praksi.
Podrobnejša pravila glede povračila škode določa OZ v delu od 164. do 188. člena; odškodninski zahtevek lahko tožnik uveljavlja pred rednimi sodišči (okrajno ali okrožno sodišče, odvisno od višine odškodnine).
Stvarnopravni zakonik
Po SPZ lahko posameznik uveljavlja varstvo pred prekomernimi imisijami – to je pojem, ki sicer nikjer ni pravno definiran in ne predstavlja emisij, o katerih govori ZVO-1, vendar iz njih izvira. Imisije so posledice dejanj in vzrokov, ki izvirajo iz ene nepremičnine in prekomerno otežujejo uporabo drugih nepremičnin. Gre za še bolj individualizirano in tipično ‘sosedsko pravo’, kjer sta stranki v postopku prirejeni in enakopravni.
Vsaka nepremičnina ima določeno ‘naravo’ in temu primeren namen, skladno s katerim jo nekdo uporablja (npr. stanovanja, stanovanjske hiše). Če iz določene nepremičnine izhajajo imisije, ki so v nasprotju z namenom in naravo druge nepremičnine in niso v skladu s tem, kar je glede na krajevne razmere običajno ali te imisije povzročajo znatnejšo škodo, ima oškodovanec pravico do zavarovanja svoje pravice. Vsaka imisija torej še ni protipravna; varstvo lahko posameznik uspešno uveljavlja le, če s stopnjo prepričanja dokaže, da gre za prekomerno imisijo. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi bilo sposobno presojati, kdaj so prekoračene mejne vrednosti hrupa, vibracij in drugih imisij, zato je dokazno breme na tožniku. V praksi se določbe SPZ uporabljajo v povezavi z določbami OZ, saj gre za vsebinsko podobna določila – opazen primer množičnih uspešnih tožb (2232 tožb) proti državi zaradi imisij v obliki prekomernega hrupa, je gradnja pomurske avtoceste in dolgoletna prekomerna obremenitev lokalne ceste s tovornjaki (magistralka Dolga Vas – Maribor, glej prispevek).
Zakon o kolektivnih tožbah
Relativno novi Zakon o kolektivnih tožbah, ki je pričel veljati oktobra 2017, je potrebno izpostaviti zaradi njegovega 2. člena, po katerem je s kolektivno (skupno) tožbo moč uveljavljati zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti zaradi povzročitve okoljske nesreče, kot jo v 6.8. točki 3. člena določa ZVO-1. Gre za procesni zakon (tako kot ZPP), ki določa pravila postopka pred sodiščem; ob sami določitvi možnosti sprožitve skupne tožbe tako med upravičence za sprožitev kolektivne tožbe neposredno uvršča tudi oškodovance ob okoljskih nesrečah.
Varstvo v praksi
Z vidika NVO so civilni postopki zelo finančno obremenjujoči, predvsem zaradi dokazovanja prekomernih posegov v okolje in potencialne izgube tožbe ter plačila stroškov nasprotne stranke. V praksi se 14. člen ZVO-1 prav zaradi teh razlogov ne uporablja; tožniki kot državljani pa imajo na voljo postopke za varstvo pravice do zdravega življenjskega okolja po SPZ in OZ, ki so v praksi uporabni, razvila se je tudi sodna praksa. Novi ZKolT pa predstavlja nove možnosti za razvoj varstva zdravega življenjskega okolja z vidika okoljskih nesreč.
{/sliders}
PIC in DONDES uspela s tožbo zoper državo v korist varstva volkov
Upravno sodišče RS je na seji 6. septembra 2018 z odločbo I U 102/2018-17 ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra – PIC in Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije – DONDES zoper Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018.
{slider title=”Več” open=”false”}
Po uspešnih tožbah iz leta 2016 (I U 1522/2015) in leta 2017 (I U 168/2017-18) zoper takratna Pravilnik in Odlok, je organizacijama že tretjič uspelo razveljaviti odstrel volka, za katerega po argumentaciji sodišča toženka ni izkazala (kot v preteklih primerih) pravno ustreznega obstoja razloga za odstrel volka, kot izjeme od splošne in načelne prepovedi odstrela volkov iz narave. Prav tako po mnenju Sodišča ni izpolnjen drugi pogoj za odstrel, torej da niso na voljo druge, zadovoljive možnosti za reševanje problematike. Priloga II Odloka, ki določa odstrel volka in število predvidenega odstrela živali, je razveljavljena kot nezakonita; odstrel volkov v naravi se v skladu z odločbo preneha.
{/sliders}
Vaš glas v Evropi in LIFE
V okviru spletnega portala evropske komisije ‘Posvetovanje‘ lahko sodelujete in oddate svoj glas pri pripravi strategij, spreminjanju ali sprejemanju zakonodaje in drugih dokumentov, ki so v javni razpravi na ravni EU (na spletni strani imate dostop tudi do razprav, ki so že zaključene). Med drugim trenutno poteka vsebinska razprava o programu LIFE za okolje in podnebne spremembe, preko katerih se financirajo programi z obravnavanega področja, za obdobje od leta 2021 naprej; predlog dokumenta lahko najdete tukaj, postopek sprejemanja pa lahko vidite tukaj.
Napovednik dogodkov
10. 10.: Podprimo se! – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Vabimo vas, da se nam pridružite na nacionalnem srečanju nevladnih organizacij, ki bo potekalo 10. oktobra 2018 v Poligonu, na Tobačni 5 v Ljubljani. Več…
25. 10.: Strokovna ekskurzija – ogled dobre prakse somobilnosti
Umanotera in Focus vas vabita, da na terenu spoznate dobro prakso somobilnosti. Več v kratkem tukaj.
14. 11.: 3. nacionalna konferenca Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Izkoristite priložnost za spoznavanje, učenje in povezovanje. Tudi letos bomo povabili zanimive goste za predstavitve dobrih praks skupnostnega upravljanja iz Slovenije in tujine. Osrednji gost bo Michel Bauwens, praktik skupnostne tranzicije v belgijskem mestu Gent in raziskovalec skupnostne ekonomije in družbe. Ob robu konference bo vodil usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov. Več…
22. 11.: 4. nacionalna konferenca globalnega učenja
Društvo Humanitas vas vabi, da si rezervirate datum 22. 11., ko bo potekala že 4. nacionalna konferenca globalnega učenja. Več info kmalu na spletni strani društva.
