Uvodnik
Barbara Kvac (Focus, društvo za sonaraven razvoj): Realnost podnebnih sprememb
Izteka se še eno poletje. Za Evropo nič kaj prijetno. Zaznamovale so ga ekstremno visoke temperature na severu Evrope, suša in uničujoči požari. V Sloveniji pa zaradi toče razbite strehe, poplavljene kleti, padla drevesa, zaradi suše uničen pridelek. Vse to potrjuje, da podnebne spremembe niso več projekcije, ampak realnost. V obliki ekstremnih vremenskih pojavov jih čutimo po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. V začetku oktobra, ko bo objavljeno posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe, bomo soočeni še z enim jasnim opozorilom znanstvene skupnosti, da se čas za učinkovito ukrepanje nevarno izteka.
{slider title=”Več” open=”false”}
Se pa te dni ne poslavlja le za mnogo ljudi naporno in dolgo poletje, temveč tudi vlada, ki je zadnjih nekaj let krojila politiko in ukrepe zmanjševanja emisij pri nas. Številni med nami si bomo odhajajočo ministrico, odgovorno za področje podnebnih sprememb, zapomnili po njeni izjavi, da se novembra ne da delati. A ob kritičnem pogledu na njeno delo ugotavljamo, da žal ni bil izgubljen samo en nesrečen november. Bistvenega napredka pri naslavljanju podnebnih sprememb nismo zaznali v celotnem njenem mandatu. V morda najpomembnejšem delu, t.j. pogajanjih o ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 na ravni EU, si je Slovenija zadala cilj izpogajati čim nižje zaveze in rečemo lahko, da ga je dosegla. Sprejeti cilji so za doseganje zavez Pariškega dogovora bistveno prenizki. Pa ne le na ravni Slovenije, temveč na ravni celotne EU.
Na sprejete cilje in zakonodajo, ki naj bi pripeljala do doseganja teh ciljev, se je odločno odzvalo deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije, Fidžija in švedska laponska mladinska organizacija Saminuorra. Ker podnebne spremembe že zdaj vplivajo na njihova življenja, domove, tradicionalne družinske poklice in kulturo, so proti Evropskemu parlamentu in Svetu na Sodišču Evropske unije vložile podnebno tožbo. Sodišču predlagajo, da odloči, da so podnebne spremembe stvar človekovih pravic ter da je EU odgovorna za njihovo zaščito, predvsem pa zaščito pravic otrok in prihodnjih generacij. S tožbo ne zahtevajo odškodnin, temveč le bolj smelo in konkretno ukrepanje EU za varnejšo prihodnost vseh nas in naših zanamcev.
Sodišče je tožbo sprejelo in v primeru, da bo uspešna, bo EU primorana zaostriti svoje podnebne cilje in s tem okrepiti ukrepanje. V času, ko čakamo na sodbo sodišča, pa lahko vlade, tudi naša nova vlada, ki jo bomo v kratkem dobili, zavihajo rokave in pokažejo, da jim je za prihodnost vendarle mar. Novi okoljski minister bo imel kar nekaj priložnosti, da pokaže, da jemlje mednarodne zaveze za omejitev podnebnih sprememb resno. Med njimi sta dve, ki imata lahko velik učinek.
Vlada mora še do konca tega leta v Bruselj poslati osnutek državnega energetsko podnebnega načrta, ki bo opredelil ukrepe za doseganje ciljev zmanjšanja emisij do leta 2030. Ob upoštevanju potencialov, ki jih imamo, so lahko ti ukrepi smeli, njihovi učinki pa lahko presežejo nezadostne cilje, ki nam jih nalaga evropska zakonodaja. Ob tem veliko priložnost predstavlja tudi nov večletni proračun Unije, ki bo v prihajajočih mesecih določil, koliko sredstev bomo v obdobju po letu 2020 namenili za posamezne ukrepe. Načrt za doseganje 2030 ciljev bo določil ukrepe, s katerimi bomo cilje dosegli in s tem hkrati identificiral naložbene potrebe. Le-te pa lahko naslovimo s pametnim načrtovanjem rabe sredstev v okviru novega evropskega proračuna.
{/sliders}
Aktualno v Planu B
Peto srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2018 pri Varuhu človekovih pravic RS
5. julija je pri Varuhinji potekalo srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, na katerem je svoje delo predstavil Inšpektorat za javni sektor. Predstavnik inšpektorata je poleg pristojnosti inšpektorata predstavil tudi ugotovitve Upravne inšpekcije (UI) na področju dela Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP).
{slider title=”Več” open=”false”}
V splošnem so najpogostejše kršitve ZUP na IRSOP kršenje pojasnilne dolžnosti, dolgotrajnost inšpekcijskih postopkov, nepreglednost in vrstni red obravnav ter neodzivnost inšpekcijskih služb. Na srečanju so udeleženci govorili tudi o problematiki stranske udeležbe v postopkih ter vlogi Upravne inšpekcije, ki je na to temo pojasnila, da UI ne more vplivati na odločitev, temveč lahko samo pristojni organ pozovejo k izdanju odločbe, v kolikor ta ni bila izdana. Osnovni akti – zapisniki UI so objavljeni na njihovi spletni strani.
{/sliders}
Podprimo se! – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Ste kdaj potrebovali podporo širokega kroga ljudi? Vam včasih manjka podpora ostalih nevladnikov? Morda samo nekdo, ki ti da občutek, da v akciji nisi sam? Ker želimo odpreti prostor za razpravo o tem, kako graditi solidarnost med nevladnimi organizacijami in tudi širše, vas vabimo, da si rezervirate termin 10. oktobra 2018. Na letnem dogodku konzorcija vsebinskih mrež želimo skozi domače in tuje primere iz prakse predstaviti pomen in vlogo medsektorske solidarnosti, nato pa v delavniškem delu skupaj zasnovati konkretne mehanizme za gradnjo solidarnosti.
Iz aktivnosti članic
Ustvarjamo družbeno klimo za ambiciozne podnebne ukrepe
Umanotera je sredi julija pričela s projektom Klima za podnebje, s katerim želi prispevati k vzpostavljanju podporne družbene klime za oblikovanje, sprejetje in izvajanje ambicioznih, stroškovno učinkovitih in pravičnih ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 in 2030. Več…
Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike – politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb
Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb. Več…
Emisije nemogoče: kako meso, mleko in mlečni izdelki vplivajo na segrevanje našega planeta
Inštitut za kmetijstvo in trgovsko politiko (IATP) in GRAIN v najnovejšem poročilu z naslovom Emissions impossible: How big meat and dairy are heating up the planet predstavljata, v kolikšni meri mesna in mlečna industrija prispevata k globalnem segrevanju ozračja. V poročilo, izdano julija 2018, je bilo zajetih 35 največjih podjetij mesne in mlečne industrije. Več…
Odprto pismo mandatarju o izbiri ministra oz. ministrice za okolje in prostor
Civilnodružbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora smo mandatarju poslale odprto pismo o izbiri ministra oz. ministrice za okolje in prostor. Več…
Manj kot en mesec do največje slovenske in globalne okoljske prostovoljske akcije
15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”. Več…
Slovenija – vir navdiha za ostale države
Tretjo soboto v septembru bo vsaj 5 % prebivalstva sveta iz več kot 150 držav v enem dnevu čistilo ceste, parke, plaže, gozdove in rečne bregove ter z roko v roki širilo močan zeleni val, ki se bo raztezal od Fidžija do Havajev. Ta dan bodo vse skupnosti po svetu delovale s skupnim ciljem, znebiti se odpadkov – za vedno. Poudarek akcije je na dvigu lokalne in globalne ozaveščenosti o okoljskih izzivih ter iskanju trajnostnih rešitev. Več…
Foto: Polona Ponikvarl
Prižgali ogenj upanja za slovenska gorska jezera
Tradicionalni Ogenj v Alpah, s katerim CIPRA Slovenija opozarja na probleme v alpskem prostoru, se je letos odvijal v Dolini Triglavski jezer. Z letošnjo akcijo želimo opozoriti na problematiko gorskih jezer, ki zaradi človeškega vpliva in napačnih odločitev, umirajo. Več…
Sestavi vlado: pričakovanja civilne družbe od bodoče Vlade RS
Konec julija je v okviru koalicije civilno družbenih organizacij potekala novinarska konferenca, s katero so organizacije želele opozoriti na pomen sodelovanja odločevalcev s civilno družbo. Od nove vlade pričakujemo, da bo v oblikovanje politik v večji in uspešnejši meri vključevala tudi organizacije civilne družbe. Prejšnja vlada je namreč kar 60% predpisov sprejela brez upoštevanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki pri pripravi predpisov predvideva 30-dnevno javno razpravo. Več…
Vabljeni k prebiranju poletnega novičnika Dovolj za vse!
Izšel je drugi novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Tokat se tematsko osredotočamo na razvoj podeželja. Močno sta nas pri tem navdahnili dve dobri praksi, ki smo ju spoznali na junijski strokovni ekskurziji v Posočje. Vabljeni k branju reportaže s tega prijetnega in poučnega dogodka. Več…
Video: Dobri praksi razvoja podeželja – Mlekarna Planika in Loška zadruga
V okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri so v Umanoteri in Focusu pripravili že tretji video, tokrat predstavljajo Mlekarno Planiko in Loško zadrugo. Več…
Sodišče sprejelo podnebno tožbo družin
Maja letos so družine iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija ter švedska laponska mladinska organizacija zaradi nezadostnosti podnebnih ciljev do leta 2030 proti Evropskemu parlamentu in Svetu vložile tožbo. V tožbi trdijo, da so jim zaradi nezadostnih podnebnih ciljev kratene človekove pravice. Sodišče Evropske unije je tožbo sprejelo in jo objavilo v Uradnem listu Evropske unije. To je pomemben prvi korak v primeru te tožbe, ki je znana tudi kot People’s Climate Case. Evropski parlament in Svet imata dva meseca časa za odziv na tožbo. Več...
Video: Skupaj smo močnejši!
Konec leta 2016 je Focus postal pridruženi član mreže okoljevarstvenih nevladnih organizacij Friends of the Earth International (FoEI), tekom letošnjega leta pa pričakujemo, da bomo po dveh letih postali tudi polnopravni član te velike mreže. To naj bi se zgodilo jeseni v Nigeriji, kjer bo potekalo bienalno generalno srečanje in predvidoma se ga bomo udeležili.
Mreža Friends of the Earth International obstaja že od leta 1971. Ustanovile so jo štiri organizacije iz Francije, Švedske, Anglije in Združenih držav Amerike, danes pa povezuje kar 75 organizacij iz celega sveta, ki imajo skupaj več kot dva milijona članov in podpornikov. Več…
74 kilogramov preveč!
Ali 0,2 kg dnevno preveč. In četudi upoštevamo tretjino, imamo še vedno 26 kg nepotrebne teže.
Govorimo o količini zavržene oziroma odpadne hrane, ki jo je v povprečju zavrgel prebivalec Slovenije v letu 2016 oziroma v povprečnem dnevu tega leta. Zavržemo 35 % užitne hrane, kar znaša 26 kg na prebivalca letno. Več…
Delfini se podpišejo z žvižgom
Jata velikih pliskavk, ki se zadržuje v slovenskem morju, je posebna tudi v svetovnem merilu. Oglejte si prispevek društva Morigenos v časopisu Delo in poizvejte zelo zanimive informacije o delfinih v Jadranu. Več…
12. Dan delfinov
18. avgusta je v Piranu potekal 12. Dan delfinov. Tudi letos je društvo Morigenos poskrbelo za bogat program prireditve, tako na kopnem kot na morju. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Ustavnopravno varstvo okolja
Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) je temeljni pravni akt v Republiki Sloveniji, ki na slovenskem ozemlju ”skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije” (5. člen URS). Temeljna ustavna pravica na področju varstva okolja je pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je zapisana v 72. členu Ustave.
{slider title=”Več” open=”false”}
Ustavne določbe
Vsak državljan ima pravico do zdravega življenjskega okolja, za kar skrbi država. V okviru 72. člena je določeno tudi varstvo živali pred mučenjem. Način izvrševanja ustavnih pravic se predpiše z zakonom, kot to velja po 15. členu URS.
Varstvo okolja lahko smiselno predstavlja tudi omejitev izvrševanja lastninske pravice, saj URS v 67. členu določa, da mora biti pri pridobivanju in uživanju lastninske pravice zagotovljena tudi njena ekološka funkcija; ta določba je pogosto neposredno povezana z 72. členom. Po 73. členu je vsak državljan v skladu z zakonom dolžan varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike; za ohranjanje naravne in kulturne dediščine skrbijo država in lokalne skupnosti. Nadalje se po 71. členu v zakonu določi posebno varstvo kmetijskih zemljišč, po 70. členu pa pogoje, pod katerimi se sme izkoriščati naravna bogastva.
Nadalje ima po 70. členu URS vsak pravico do čiste pitne vode, vodni viri pa so določeni kot javno dobro. Gospodarska dejavnost se v skladu s 74. členom ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, katero lahko pogosto predstavlja ravno varstvo zdravega življenjskega okolja in varovanje naravnih znamenitosti.
Uporaba ustavnih pravic v praksi
Pravice, navedene v besedilu zgoraj, so pravni okvir, znotraj katerega lahko upravičenci koristijo pravna sredstva pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljevanju USRS), kadar menijo, da so jim kršene ustavne pravice. USRS je med drugim pristojno tudi kadar so kršene pravice po kateri izmed konvencij in mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Slovenijo, v skladu z 8. in 153. členom URS. Na tem področju so bile na Sodišču NVO uspešne predvsem s primeri glede udeležbe javnosti pri načrtih, programih in politikah v zvezi z okoljem po 7. členu Aarhuške konvencije (o sodelovanju pri okoljskem odločanju ali sprejemanju predpisov), glej odločbi U-I-386/06 in U-I-43/13.
Kako koristiti ustavno varstvo, ki ga posamezniku zagotavljata Ustava in Ustavno sodišče? To podrobneje ureja Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS), ki določa postopke, po katerih lahko upravičenci vlagajo pravna sredstva na USRS. Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) v Zakonu niso omenjene in tako nimajo posebnega statusa, ki bi jim olajševal dostop do Sodišča na področju njihovega delovanja. To je še posebno pomemben vidik za NVO, saj mora vlagatelj ustavne presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov po IV. Poglavju ZUstS vselej izkazati pravni interes; to v skladu s 24. členom URS pomeni, da mora splošni akt v presoji neposredno posegati v pravice vlagatelja, njegove pravne interese oz. v njegov pravni položaj. Splošni pravni akt je tisti, ki svojih naslovljencev ne našteva poimensko, ampak jih splošno opiše po njihovih bistvenih značilnostih (npr. Ustava, zakoni, pravilniki in navodila ministrstva…). USRS zelo ozko interpretira izpolnjevanje pravnega interesa, kadar so vlagateljice pobude za presojo NVO, ki ‘zastopajo’ dele narave, v katere se posega.
Tako je Sodišče v za vlagatelja sicer ugodni sodbi U-I-386/06 USRS vzpostavilo sodno prakso, po kateri goli status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ne zadostuje za priznanje pravnega interesa, ki je za nadaljnji postopek pred Sodiščem nujen. Citat Sodišča: ”Vendar zgolj to, da ima tak status (organizacije, ki deluje v javnem interesu, op.a.), za priznanje pravnega interesa ne zadošča. Pravni interes … pobudnik izkazuje zato, ker s pobudo uveljavlja, da mu kot zainteresiranemu subjektu ni bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave teh predpisov, ki urejajo varstvo na področju, na katerem deluje.” To seveda ne pomeni, da je interes priznan le pri onemogočanju sodelovanja v postopkih priprave predpisov, vsekakor pa to pomeni, da sam status delovanja v javnem interesu nikoli ni dovolj. Potrebno je zatrjevanje neposrednega posega v pravice ali pravni status vlagatelja (da dejansko obstaja poseg v pravice državljanov). Sodišče je navedeno prakso potrdilo tudi v sodbi U-I-316/12 (s citatom zgoraj navedene sodbe), ki je bila za prijavitelje neugodna v smislu neizpolnjevanja pravnega interesa; sam pravni interes v vlogi ni bil utemeljen nikakor drugače kot le s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu.
USRS je pravni interes NVO priznalo v več primerih, med katerimi so tudi U-I-30/95, U-I-386/06, U-I-43/13 in drugi. Kot že omenjeno poprej, je Sodišče najbolj naklonjeno priznanju pravnega interesa NVO s statusom na področju varstva okolja, kadar ima vsebina primera za opraviti s kršitvijo pravice do sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju ali sprejemanju predpisov s področja varstva okolja.
NVO imajo na voljo tudi institut ustavne pritožbe, po V. poglavju ZUstS. V nasprotju z oceno ustavnosti gre tu za zatrjevanje kršenja človekove pravice ali temeljne svoboščine v sprejetem posamičnem aktu, s katerim je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o domnevno kršeni pravici/temeljni svoboščini. Posamični pravni akt je tisti, ki posameznike, na katere je naslovljen, določa poimensko ali jih določa na način, ki nas z dodatnim vložkom vodi neposredno do konkretne osebe (posameznik je v aktu določen ali določljiv). Podobno kot pri presoji ustavnosti in zakonitosti, je tudi pri ustavni pritožbi potrebno izkazati pravni interes. Pred uporabo ustavne pritožbe pa mora upravičenec v skladu z ZUstS izčrpati vsa nacionalna pravna sredstva, ki so mu na voljo (redna in izredna pravna sredstva); le izjemoma USRS odloči pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev, če je kršitev očitna in bi za pritožnika predstavljala nepopravljive posledice, če Sodišče ne bi postopalo takoj (51. člen Zakona). To izjemo je sicer potrebno interpretirati ozko in uporabljati le v skrajnih primerih, v skladu s prakso Sodišča (npr. Up-249/96, Up-414/00, Up-373/14).
NVO imajo v skladu z navedenim na voljo dva postopka pred Ustavnim sodiščem: 1. ustavno presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov in 2. ustavno pritožbo zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt. NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja morajo pred sodiščem vselej izkazati pravni interes, katerega pa sam status delovanja organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja ni dovolj. Potrebno je utemeljeno zatrjevati poseg v ustavne pravice, pravne interese in status.
{/sliders}
Postopki Evropske komisije na MOP
Evropska komisija ima z dnem 7. 8. 2018 na področjih, za katere je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, zoper RS odprtih 7 EU Pilotov in 12 uradnih postopkov glede kršitev prava EU. Piloti so postopki neformalnih pogovorov z državo članico glede potencialnega kršenja prava Unije in so predhodnik uradnega postopka glede kršitev (infringement).
{slider title=”Več” open=”false”}
Piloti so na MOP trenutno odprti glede Cinkarne Celje, načrtov upravljanja povodij, (ne)dokončanja določanja območij Natura 2000, (ne)določitve posebnih ohranitvenih področij, neustreznega prenosa Direktiv o odpadni električni in elektronski opremi in industrijskih emisijah, ter upadanja populacij travniških ptic in barjanskega okarčka ter slabšanja njihovih habitatov. Nadalje vodi EK na MOP 12 uradnih postopkov kršitev, med katerimi so tudi področja odlaganja odpadkov (tudi ilegalno), sodelovanja javnosti pri sestavi načrtov in programov v zvezi z okoljem in dostop javnosti do sodišč RS, preseganja vrednosti PM10 na več območjih, čiščenja komunalne vode, odlaganja radioaktivnih odpadkov…
{/sliders}
Napovednik dogodkov
3. – 7. 9.: Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018 – Prepletanje raznolikih umov v politični ekologiji
Društvo Focus vas vabi na Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2018 – Prepletanje raznolikih umov v politični ekologiji, ki bo potekala med 3. in 9. septembrom na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več…
8. 9.: Eko, zdrava in njammm kulinarika na 17. Ekoprazniku!
Letošnji že 17. Ekopraznik bo v soboto, 8. septembra 2018 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dokazoval, da se trajnostna prehrana odlično ujema z okusno in zdravo kulinariko. Organizator Inštitut za trajnostni razvoj je pripravil vrsto novosti. Več…
19. 9.: Strokovna ekskurzija z ogledom in predstavitvijo Skupnostne sončne elektrarne v Križevcih na Hrvaškem
Umanotera in Focus vas vabita, da na terenu spoznate dobro prakso skupnostne proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ki omogoča državljanom in skupnostim, da se neposredno vključijo in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti, ter zagotavljajo, da so dobrobiti ljudi ter lokalnega okolja postavljene na prvo mesto. Več…
10. 10.: Podprimo se! – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Rezervirajte si termin za nacionalno srečanje nevladnih organizacij v organizaciji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, ki bo 10. oktobra 2018 v Ljubljani. Osrednja tema srečanja bo solidarnost. Več info kmalu na www.planbzaslovenijo.si.
22. 11.: 4. nacionalna konferenca globalnega učenja
Društvo Humanitas vas vabi, da si rezervirate datum 22. 11., ko bo potekala že 4. nacionlana konferenca globalnega učenja. Več info kmalu na spletni strani društva.
