Uvodnik
Polona Valič (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj): Kaj nas povezuje?
V začetku leta 2018 smo po posvetovanju v Programskem svetu Ministrstvu za javno upravo predlagali izvedbeni načrt aktivnosti mreže Plan B za Slovenjo v letih 2018 in 2019, ki bodo podprte v okviru istoimenskega projekta.
{slider title=”Več” open=”false”}
Do konca aprila 2019 nas čaka še izvedba usposabljanja na temo Okoljske psihologije, glede na interes članic bomo ponovili usposabljanje Grafično oblikovanje za NVO, še naprej bomo krepili poznavanje normativnih postopkov NVO z E-seminarji, ki jih objavljamo v pravnem kotičku mesečnih novic. Članice mreže lahko v okviru devetih delovnih skupin mreže še naprej sodelujejo pri spremljanju in odzivanju na politike s področja trajnostnega razvoja, tudi v prihodnje se bomo trudili ohranjati in vzpostavljati sodelovanje s ključnimi ministrstvi in drugimi relevantnimi akterji. Intenzivno ostaja delo skupine Financiranje okoljskih NVO, ki je v preteklem obdobju pripravila kar nekaj pomembnih pobud in predlogov, v zadnjem času pa se zavzema predvsem za vzpostavitev trajnega sodelovanja na lokalni ravni z vzpostavitvijo tako imenovanih »dialoških skupin« ter za sodelovanje NVO pri usposabljanju javnih uslužbencev. Članom mreže bo še naprej na razpolago tudi »Mrežna svetovalnica« – svetovanje in mentoriranje NVO pri pripravi in uveljavitvi predlogov za spremembo zakonodaje oziroma prakse, za pridobivanje statusa delovanja v javnem interesu in svetovanje pri organizaciji trajnostnih dogodkov.
Umanotera kot koordinator mreže Plan B za Slovenijo v letu 2018 predseduje Konzorciju vsebinskih mrež Slovenije, kjer se povezuje 13 vsebinskih mrež s področij človekovih pravic, mednarodnega razvojnega sodelovanja, sociale, raziskovanja in znanosti, zdravja, okolja in prostora, kulture, izobraževanja in usposabljanja ter podpori prostovoljstva. Primarni namen vsebinskih mrež je povezovanje in sodelovanje NVO in pa krepitev nevladnega sektorja. Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije se zavzema za močno, povezano in tudi solidarno civilno družbo. Zato bo 10. oktobra v Ljubljani v okviru konzorcija potekalo nacionalno srečanje NVO z naslovom Gradimo solidarnost! Če ste kdaj potrebovali podporo širokega kroga ljudi, ali pa si kdaj želite večjo podporo nevladnih kolegov, si rezervirajte ta termin, saj bo na dogodku skozi domače in tuje primere iz prakse predstavljen pomen in vloga medorganizacijske solidarnosti, v delavniškem delu pa se bodo zasnovali konkretni mehanizmi za gradnjo solidarnosti.
Prihodnje leto nas čaka tudi praznovanje, in sicer bomo na letnem srečanju članic mreže 2019 upihnili 10 svečk za deset let delovanja mreže Plan B za Slovenijo.
In če odgovorim na zastavljeno vprašanje Kaj nas povezuje? Kot urednica mesečnih novic mreže, ki vsak mesec prebiram in zbiram aktivnosti članic mreže in kot članica konzorcija vsebinskih mrež lahko na to vprašanje mirno odgovorim z: ljubezen do našega planeta, ljubezen do življenja, sanje, da lahko spremenimo svet na bolje, da bodo v njem uživali tudi naši zanamci. Upam, da te sanje, želja in vztrajnost nikoli ne ugasnejo in da bomo nevladniki dočakali svoje vizije.
{/sliders}
Aktualno v Planu B
Srečanje NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave z ARSO
8. junija je na ARSO potekalo prvo srečanje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju okolja s predstavniki agencije. Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o možnosti organizacije rednih tematskih srečanj, o splošnih problemih stanja okolja in monitoringa ter o morebitnih splošnih pobudah ali idejah v zvezi z načinom vodenja upravnih postopkov. Na srečanju je že bilo predlaganih nekaj tem za prihodnja srečanja: stanje okolja (narave) in kazalci (skupaj z ZRSVN), invazivne vrste ter vplivi na zdravje in načini presoje.
Rezultati spletne ankete: Vizija – Trajnostni promet 2025
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko smo pripravili Teze trajnostne prometne politike s katerimi smo zastavili cilje na področju javnega potniškega prometa, kolesarjenja in pešačenja, prometnega načrtovanja. Na podlagi tez smo oblikovalni spletno anketo: Vizija – Trajnostni promet 2025, ki smo jo posredovali političnim strankam, ki sodelujejo v procesu parlamentarnih volitev 2018. Več…
Gradimo solidarnost – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Ste kdaj potrebovali podporo širokega kroga ljudi? Vam včasih manjka podpora ostalih nevladnikov? Morda samo nekdo, ki ti da občutek, da v akciji nisi sam? Ker želimo odpreti prostor za razpravo o tem, kako graditi solidarnost med nevladnimi organizacijami in tudi širše, vas vabimo, da si rezervirate termin 10. oktobra 2018. Na letnem dogodku konzorcija vsebinskih mrež želimo skozi domače in tuje primere iz prakse predstaviti pomen in vlogo medsektorske solidarnosti, nato pa v delavniškem delu skupaj zasnovati konkretne mehanizme za gradnjo solidarnosti.
Iz aktivnosti članic
Tradicija, povezovanje, inovativnost – uspešne zgodbe povečevanja dodane vrednosti in dostopnosti podeželskih proizvodov
Ker na slovenskem podeželju nastaja vse več atraktivnih proizvodov iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti, ki pa pogosto niso enostavno dostopni potrošnikom, niti vgrajeni v gostinsko in turistično ponudbo, sta Umanotera in Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo Mlekarne Planika in Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Več…
Zaključni kolesarski zajtrk v Ljubljani
Focus, društvo za sonaraven razvoj je v maju in juniju skupaj z lokalnimi kolesarskimi organizacijami pripravilo štiri kolesarske zajtrke po Sloveniji. Začeli so v Mariboru, nadaljevali v Kranju in Kopru, kot zadnji pa je bil na vrsti kolesarski zajtrk v Ljubljani, ki se je zgodil že četrto leto zapored. Zajtrki za kolesarje in kolesarke so namenjeni spodbujanju vsakodnevnega kolesarjenja v službo ali v šolo ter po opravkih. Na videz nepomembna odločitev o potovalnem načinu je vse prej kot nepomembna, če upoštevamo, da je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov in onesnaženje zraka z drobnimi delci, ki močno vplivajo na naše zdravje. Več…
Vir: Focus
Izšel prvi novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri
S prepričanjem, da je dobre stvari treba deliti in množiti, in z upanjem, da zanetimo iskre navdiha, smo Umanotera in Focus pripravili prvi novičnik o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri. Novičnike bomo do konca leta pripravljali v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Več…
2. izdaja vodnika po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri
»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Več…
2x Video: Stanovanjska zadruga »Več kot stanovanje« in Biosferno območje Entlebuch
V okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri smo Umanotera in Focus pripravili dva videa: Stanovanjska zadruga »Več kot stanovanje« in Biosferno območje Entlebuch. Več…
Interaktivni zemljevid trajnostnih energetskih iniciativ
V sklopu projekta ENERGISE je bil pripravljen spletni interaktivni zemljevid, na katerem je predstavljenih več kot 1000 trajnostnih energetskih iniciativ iz 30 Evropskih držav. Zemljevid podaja informacije o vsebini, obsegu in ciljih predstavljenih energetskih iniciativ, ki naslavljajo problematiko prekomerne rabe energije. Zemljevid z iniciativami predstavlja dragocen vir za strokovnjake s področja energetike, raziskovalce, skupnosti ter vse, ki iščejo primere dobrih praks energetskih pobud iz vse Evrope. Več…
Vir: Focus
Okolje-zdravje: Raziskava o znanju, stališčih in vedenju slovenske mladine v letu 2018
V povezavi z razumevanjem področja okolje-zdravje je IMZTR v okviru projekta Okolje, zdravje in mladi 2017-19 izvedel raziskavo. Njen namen je oceniti stopnjo znanja med mladimi in njihovo stališče do okoljsko-zdravstvene problematike ter preveriti, ali so pripravljeni spremeniti svoje vsakodnevne navade. Več…
Pešbus in Bicivlak se predstavita
V začetku junija je IPoP v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in osnovno šolo Koseze v Ljubljani predstavil novinarjem program Aktivno v šolo, program podpira organizirano in samostojno peš hojo in kolesarjenje v šolo. Otroci s Pešbusom in Bicivlakom potujejo v šolo po vnaprej začrtanih poteh, s stalnimi postajami in urnikom. Pešbus in Bicivlak sta na slovenskih šolah vedno bolj priljubljena. Program Aktivno v šolo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 – Dober tek Slovenija, s katerim želi ministrstvo izboljšati prehranske in gibalne navade Slovencev. Več…
LENA – Train the trainers delavnica za vodnike po reki Donavi in njenih pritokih »Danube Guides«
Z namenom priprave in izvedbe standardiziranega usposabljanja in krepitve razumevanja narave in kulture na območju Podonavja se je petnajst udeležencev iz različnih organizacij udeležilo in uspešno zaključilo mednarodno kvalifikacijo za trenerje vodnikov po reki Donavi in njenih pritokih »Danube Guides«. Z izvedenim usposabljanjem se je začela vzpostavljati mreža »vodnikov za Podonavje«, katere namen je med drugim poudarjati in izpostavljati pomembnost narave in kulturne dediščine, njunega ohranjanja in interpretacije. Več…
Prvi zračni posnetki delfinov v Tržaškem zalivu
Društvo Morigenos je v letu 2017 začelo testirati uporabo brezpilotnih zrakoplovov (t.i. dronov) za raziskave vedenja, dinamike skupin, telesnega stanja, morfometrije in drugih vidikov biologije delfinov. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Izvajanje Aarhuške konvencije v Sloveniji
Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in njene spremembe) je mednarodna pogodba, glede katere je potrebno uvodoma razjasniti način njene uporabe v slovenskem pravnem redu. Dejstvo, da je mednarodna pogodba, jo uvršča pod režim 8. člena Ustave RS, ki pravi, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Torej se lahko nanjo sklicujemo neposredno.
{slider title=”Več” open=”false”}
Vendar pa sama konvencija določa, da država pogodbenica »sprejme potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje določb te konvencije o informacijah, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb te konvencije« (prva točka 3. člena). To pomeni, da je država podpisnica konvencije dolžna zahteve konvencije prenesti v svoj pravni red in se tako izvaja preko nacionalnega pravnega reda. Le kadar konkretna situacija kaže, da rešitev te konvencija ni (ali ni ustrezno) prenesene v naš pravni red, je možno neposredno sklicevanje nanjo oziroma neposredno uveljavljanje njenih določil (tako v primeru ugodne odločitve Ustavnega sodišča v zadevi U-I-386/06). Podlago za neposredno sklicevanje daje tudi 3. člen konvencije, ki se nanaša na konkretno ukrepanje, ne toliko na reguliranje. V okviru tega člena je potrebno opozoriti tudi na določilo, po katerem mora država pogodbenica zagotoviti, da tisti, ki uresničujejo svoje pravice v skladu z določbami te konvencije, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani.
V slovenski pravni red so preneseni vsi trije stebri Aarhuške konvencije: dostop do informacij (4. in 5. člen), sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na okolje (6., 7. in 8. člen) in dostop do pravnega varstva (9. člen). Najbolje se izvaja dostop do informacij, sodelovanje javnosti je praviloma bolj formalno, brez prave volje odločevalcev po pridobivanju in upoštevanju mnenja javnosti, najslabše pa se izvaja pravica dostopa do pravnih sredstev, saj pristojni organi to pravico zelo restriktivno tolmačijo.
Dostop do informacij urejata Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Okoljski podatki so javni. Pridobivanje informacij javnega značaja je enostavno in uživa tudi učinkovito pravno varstvo, ki ga zagotavlja informacijska pooblaščenka.
Sodelovanje javnosti je kot temeljno načelo določeno v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) – 6. člen in Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2) – 11. člen. Omogočeno je z možnostjo dajanja pripomb in predlogov:
– v nekaterih postopkih: po ZVO-1 pri določanju ukrepov sanacije degradiranega območja (26. člen), pri celoviti presoji vplivov na okolje (43. člen), izdaji okoljevarstvenega soglasja (58. člen), okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (71. člen), za obrate in pod določenimi pogoji tudi za druge naprave in dejavnosti (84a. člen); po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) pri sprejemanju akta o ustanovitvi zavarovanega območja (57. člen) in pri izdaji naravovarstvenega dovoljenja (107. člen); po Gradbenem zakonu (GZ) pa v okviru integralnega gradbenega dovoljenja (55. člen);
– pri sprejemanju predpisov, na podlagi 34a. člena ZVO-1, ki zahteva, da morajo ministrstva in pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb v roku najmanj 30 dni (razen če gre za manj pomembne spremembe). Sodelovanje javnosti pri sprejemu vseh predpisov, ki jih obravnava vlada pa določa tudi Poslovnik Vlade RS (9. člen);
– pri sprejemanju programov, na primer nacionalnega programa in operativnih programih varstva okolja (37. člen ZVO-1), nacionalnem programu upravljanja z vodami (58. člen Zakona o vodah ZV-1);
– pri sprejemanju načrtov, na primer vseh prostorskih načrtov po ZUreP-2, gozdno gojitvenih načrtov (14. člen Zakona o gozdovih (ZG)).
Dostop do pravnih sredstev je omogočen ožji skupini od splošne javnosti, ki ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja odločitev. Ta ožja skupina (kvalificirana javnost) je v slovenskem pravnem redu opredeljena v skladu z Aarhuško konvencijo. Ta to javnost opredeljuje kot »vključeno javnost«, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali, ki ima interes pri okoljskem odločanj. Pri tem se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa notranja zakonodaja (4. točka 2. člena konvencije). Nadalje pa konvencija »vključeno javnost« podrobneje določi v 9. členu in sicer imajo dostop do pravnega varstva člani vključene javnosti, ki imajo zadosten interes oziroma, ki trdijo, da je bila kršena njihova pravica (če se to zahteva kot pogoj po upravnem postopkovnem pravu pogodbenice) – kaj sta zadosten interes in kršitev pravice določi država v svojem notranjem pravu skladno s cilji konvencije tako, da se daje vključeni javnosti širok dostop do pravnega varstva. V slovenskem pravnem redu so to pod določenimi pogoji, opredeljenimi v nadaljevanju prizadete fizične ali pravne osebe, nevladne organizacije in civilne iniciative.
Dostop do pravnega varstva po konvenciji vključuje dostop na treh segmentih:
– V postopkih pridobivanja okoljskih informacij, kar omogoča ZDIJZ z institutom pritožbe na Informacijskega pooblaščenca in nadaljnje varstvo pred Upravnim sodiščem – to pravico ima vsakdo.
– Kadar gre za kršitev pravice do sodelovanja javnosti: pravno varstvo te pravice ni posebej določeno in se je potrebno v primeru kršitve neposredno sklicevati na kršitev te pravice po konvenciji. Pravno varstvo se v tem primeru uveljavlja z izpodbijanjem sprejetega predpisa ali programa pred Ustavnim sodiščem (po Zakonu o ustavnem sodišču) ali pred Upravnim sodiščem (po Zakonu o upravnem sporu, predvsem če gre za situacijo iz 4. odstavka 5. Člena).
– Kadar gre za kršitev določil nacionalnega prava, ki se nanaša na okolje. V tem primeru konvencija omogoča dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti. Slovenski pravni red ne določa te pravice kar na splošno, temveč po različnih predpisih ureja, kdo od »vključene javnosti« in kdaj ima lahko dostop do pravnega varstva.
Tako nacionalna zakonodaja priznava določene pravice naslednji vključeni javnosti:
1. Osebe, ki na območju vpliva stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin, imajo položaj stranskega udeleženca v postopku okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja (64. in 73. člen ZVO-1); zoper izvedbeni prostorski akt lahko začnejo upravni spor osebe zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če je ta pravni temelj za določitev njihovih pravic ali obveznosti in izkažejo, da ima akt zanje bistvene posledice (58. člen ZUreP).
2. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu so nevladne organizacije, ki jim nacionalna zakonodaja, ob izpolnjevanju določenih pogojev priznava, da delujejo v javnem interesu. To celovito ureja Zakon o nevladnih organizacijah, posebej pa še ZVO-1 (na področju varstva okolja), ZON (na področju ohranjanja narave), ZUreP-2 (na področju urejanja prostora), Zakon o varstvu kulturne dediščine (na področju varstva kulturne dediščine). V postopkih varstva okolja, ohranjanja narave in prostorskega načrtovanja imajo nevladne organizacije naslednje pravice:
– Nevladne organizacije s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja lahko po ZVO-1 v postopku predhodne presoje vplivov na okolje vložijo pritožbo (51. člen) in jim je priznan položaj stranke v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja (64. člen), izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki lahko povzročijo večje onesnaženje okolja, (73. člen) in v postopku ugotavljanja odgovornosti in določanja ukrepov za sanacijo okoljske škode (110e. člen). Ker je z uveljavitvijo novega GZ postala presoja vplivov na okolje (okoljevarstveno soglasje) del integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, imajo nevladne organizacije status stranskega udeleženca in dostop do pravnih sredstev (upravni spor) tudi v tem postopku (54. člen GZ).
– Društva s statusom v javnem interesu na področju ohranjanja narave imajo pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih (3. odstavek 137. člena). Te organizacije so lahko tudi stranski udeleženci v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
– Nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, urejanja prostora in varstva kulturne dediščine lahko začnejo upravni spor zoper prostorski izvedbeni akt (to je akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora), če vlagajo tožbo zaradi kršitev zakona v škodo javnega interesa s svojega področja delovanja in če so predhodno sodelovale v postopku priprave tega prostorskega akta s podajanjem pripomb in predlogov na razgrnjeni akt (58. člen ZUreP-2).
3. Civilne iniciative so lahko stranski udeleženec v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja po GZ (54. člen), če zbere 200 podpisov polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje, in postavi skupnega zastopnika.
{/sliders}
Napovednik dogodkov
11. 6. – 12. 9.: Poletni raziskovalni tabori društva Morigenos
Društvo Morigenos že od leta 2003 organizira vsakoletne raziskovalne tabore, kjer lahko vsakdo postane del raziskovalne ekipe in pomaga pri raziskovanju delfinov v njihovem naravnem okolju. Vse info najdete tukaj.
3. – 7. 9.: Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2018 – Prepletanje raznolikih umov v politični ekologiji
Društvo Focus vas vabi na Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2018 – Prepletanje raznolikih umov v politični ekologiji, ki bo potekala med 3. in 9. septembrom na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Več…
8. 9.: Vabilo k sodelovanju na NOVEM EKOPRAZNIKU
Ekopraznik v Ljubljani spreminja svojo podobo! Tradicionalni predstavitvi in prodaji izdelkov/storitev za ekološki in zdrav življenjski slog na stojnicah letos dodajamo bogat spremljevalni program. Več…
10. 10.: Gradimo solidarnost – Nacionalno srečanje nevladnih organizacij
Rezervirajte si termin za nacionalno srečanje nevladnih organizacij v organizaciji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, ki bo 10. oktobra 2018 v Ljubljani. Osrednja tema srečanja bo solidarnost. Več info sledi konec poletja.
