Uvodnik
Andrej Gnezda (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj): »Tudi osel gre samo enkrat na led«
Če ste pozorno spremljali razpravo in odzive javnosti o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini med ZDA in EU, okrajšano TTIP, potem vam je verjetno ostalo v spominu, da je daleč največ pozornosti v teh razpravah požel mehanizem ISDS. Za osvežitev spomina ponovimo: mehanizem omogoča korporacijam, da na zasebnih in pogosto zelo netransparentnih, ali bolje rečeno tajnih tribunalih, tožijo državo za neomejeno visoke odškodnine – od nekaj milijonov do celo nekaj milijard EUR.
Tožba korporacije se lahko nanaša na praktično sleherno odločitev države, pa naj bo ta še tako legitimna ali v interesu javnosti, kot je določitev višine minimalne plače, ukrep za zajezitev kajenja ali varovanje okolja. Sploh slednje je glede na statistike najbolj na udaru tega mehanizma, saj levji delež sporov vlagajo korporacije iz dejavnosti energetike in rudarstva. Po burnih odzivih in nasprotovanjih javnosti je Evropska komisija sporočila, da je ISDS »mrtev« in ponudila (kozmetično) reformirano verzijo, imenovano sistem ICS. A tudi ICS bo šel v zgodovino, saj se Komisija pripravlja že na tretji poizkus »reforme«, s katero želi legitimirati nepravični in nepotrebni paralelni pravni sistem za multinacionalke. V prvih dveh poizkusih je Komisija klavrno propadla, ali bo tudi v tretjem?
Novi poizkus krasi kratica MIC – Multilateral investment court ali Multilateralno naložbeno sodišče. Uradno je pobuda za MIC še v zelo zgodnji fazi, zato na voljo ni veliko podrobnosti. Neuradno pa Evropska komisija že vodi pogovore na mednarodni ravni in po domače rečeno »tipa teren« ter ugotavlja, ali je za ustanovitev takega sodišča dovolj politične podpore med ostalimi državami in to kljub temu, da mandata držav članic EU za pričetek pogajanj o ustanovitvi MIC še nima. Toda že tistih nekaj malo podrobnosti, ki so javnosti na voljo, nakazuje, da gre zgolj za še eno kozmetično (lažno?) reformo in da namen Komisije ni resnično urediti te izjemno problematične in izkrivljene ureditve, temveč zgolj ustvariti videz (prepotrebne) kredibilnosti. MIC bo očitno postal še en poizkus Komisije, da že tako najmočnejšim subjektom v družbi dodatno podeli ekskluzivno (!) moč na račun kratenja pravic najšibkejših v družbi, posameznikov in skupnosti ter okolja. MIC bo korporacijam podelil ekskluzivno pravico, da obidejo domačo zakonodajo in sodišča, ne da bi jih pri tem zavezal, naj spoštujejo človekove pravice ali ne onesnažujejo okolja. Osnovna ideja MIC tako ostaja ista kot pri predhodnih poizkusih, korporacija bo lahko tožila državo, ko/če bo ta poizkusila zaščititi interese okolja ali prebivalcev in pri tem posegla v morebitne dobičke korporacije. Edino, kar se spreminja, je okolje, v katerem se bo o teh tožbah presojalo. Če so se v preteklosti arbitražni tribunali ustanavljali ad hoc oz. na podlagi pravil, dorečenih v posameznem sporazumu o prosti trgovini, novi predlog Komisije predvideva ustanovitev stalnega multilateralnega naložbenega »sodišča«.
Po predlogu Komisije bi zgolj investitorji lahko vlagali tožbe, medtem ko skupnosti ali države, ki bi bile prizadete zaradi morebitnega slabega ravnanja multinacionalke, ne bi imele dostopa do mednarodnega pravnega varstva, kar nakazuje, kako neuravnotežen in zgrešen je predlog Evropske komisije oz. celoten sistem. Prav tako se Komisija ne namerava dotakniti posebnih privilegijev, ki jih na podlagi tega sistema uživajo investitorji in s katerimi so v preteklosti rušili demokratične in legitimne odločitve držav. MIC v tej luči postaja zgolj orodje za legitimacijo in institucionalizacijo tega zgrešenega, nepravičnega in neuravnoteženega sistema, »reforma«, ki se dotika zgolj procesnih pravil in ne tudi vsebinskih, pa preprosto ni dovolj.
Vlade držav članic bodo v prihodnjih mesecih odločale o podelitvi mandata Evropski komisiji, da prične s pogajanji za ustanovitev MIC. Komisija se je v preteklosti, ko je šlo za ISDS in ICS, že »izkazala« in glede na doslej dostopne podatke ne namerava razočarati tudi v tretje. Ali nas bodo ponovno razočarale tudi Vlade, ki so bile izvoljene, da zastopajo interese vseh nas, bo pokazal čas. Držimo pesti, da pregovor o oslu in ledu drži.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Mreža Plan B za Slovenijo je na ministra Dejana Židana naslovila poziv v zvezi z razpravo o podaljšanju dovoljenja za rabo rakotvornega glifosata, ki je ena izmed učinkovin v pesticidih.
{slider title=”Več” open=”false”}
V Evropski uniji naj bi do konca leta odločili o (ne)podaljšanju dovoljenja za rabo za eno od najbolj spornih učinkovin v pesticidih – glifosata. Glifosat je Svetovna zdravstvena organizacija, na podlagi raziskav svoje Mednarodne agencije za raziskave raka, uvrstila med verjetne povzročitelje te bolezni. Več…
Mreža Plan B za Slovenijo je na MOP posredovala pripombe na osnutek Odloka o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018. V mreži odstrelu volkov, kljub nadaljnjim izboljšavam strokovnih podlag in obrazložitvi nasprotujemo, ker menimo, da obstajajo druge možnosti za reševanje problema, ki ga hoče država reševati z odstrelom, saj le ta ni učinkovit. Predlagamo, da se vsebina, ki se nanaša na volka iz odloka izloči. Več…
Iz aktivnosti članic
Posvet »Progresivni« sporazumi o prosti trgovini ali kako ugrabiti državo
Umanotera je v sodelovanju s sindikatom Mladi plus organizirala posvet o aktualnih sporazumih o prosti trgovini in projektu ustanovitve Multilateralnega naložbenega sodišča (MIC). Stuart Trew (Canadian centre for policy alternatives) je v svoji predstaviti poudaril, da sporazumi za multinacionalna podjetja prinašajo udobno in profitabilno okolje brez tveganj na račun ljudi, ki se zaradi sporazumov znajdejo v nestabilnem in prekarnem življenju. Pia Eberhardt (Corporate Europe Observatory) je opozorila, da projekt Multilateralnega naložbenega sodišča pomeni institucionalizacijo zgrešenega sistema, ki temelji na mehanizmu ISDS in bo še naprej omogočal nedopustne tožbe korporacij proti državam. Več…
Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna – domače branje za trajnostno naravnane občinarje
Z namenom podpreti občine, ki želijo spodbujati trajnosten, predvsem pa okoljsko vzdržnejši razvoj svojih lokalnih skupnosti, je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj pripravila Priročnik za ozelenjevanje občinskega proračuna. Vanj so poleg mehanizmov ohranjanja visoke stopnje kakovosti lokalnega okolja vgrajeni vzvodi za povečanje energetske in prehranske samooskrbe, trajnostno rabo prostora, trajnostno mobilnost, spodbujanje zelenega, krožnega gospodarstva, trajnostne potrošnje in ustvarjanja zelenih delovnih mest ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Več…
Kako v Sloveniji vzpostaviti zadružni razpršeni hotel in urediti skupnostni vrt (priročnika)
Doseganje blaginje lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in okoljsko vzdržen način, celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le kot skupnost. Lokalne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in z njimi upravljajo na vzdržen in sonaraven način, so ustvarile koristi zase in za širšo družbo. Da bi podprli pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, so Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravili priročnika za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela in ureditev skupnostnega vrta. Več…
PETICIJA Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice
V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Metode, ki se jih poslužujejo podjetja za preprečevanje krivic vzdolž njihovih dobavnih verig, trenutno temeljijo le na prostovoljni osnovi in ostajajo neučinkovite. Več…
Evropska investicijska banka mora bolje odgovoriti na izzive transparentnosti in odgovornosti svojega poslovanja
Evropska investicijska banka (EIB) je ena najpomembnejših mednarodnih javnih finančnih institucij. Kot taka igra pomembno vlogo tako v EU kot tudi zunaj njenih meja. EIB pomaga dosegati globalne cilje EU, kot so npr. cilji trajnostnega razvoja in cilji Pariškega sporazuma. Za EIB kot evropsko institucijo in finančno roko EU velja evropska zakonodaja. V zadnjih letih je banka povečala svoj makroekonomski vpliv, na primer skozi pomembno vlogo v Investicijskem načrtu za Evropo. Več…
OČISTIMO SVET V ENEM DNEVU: eno leto do največje družbene akcije na svetu
Petnajstega septembra 2018 bo potekala največja družbena akcija na svetu – Svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bodo združili milijoni prostovoljcev vsega sveta in skupaj očistili milijone ton odpadkov.
Svetovni dan čiščenja se bo začel 15. septembra 2018 ob 10. uri na Novi Zelandiji. Val čiščenja bo sledil Soncu skozi 24 časovnih pasov in se končal 34 ur pozneje na Havajih. Prostovoljci iz več kot 150 držav se bodo pridružili največjemu svetovnemu pozitivnemu sodelovanju v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Več…
Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?
Kako postane tropski otok tvoje domovanje za dva meseca? Prijaviš se na program EU-China NGO Twinning Exchange Program, ki ga v Evropi koordinira CAN Europe, in se povežeš z okoljsko nevladno organizacijo, ki ima sedež na jugu Kitajske. Skupaj spišete delovni program za obdobje izmenjave in oddate prijavo. Če spišete dobro prijavo, ste izbrani. Po ureditvi potrebne dokumentacije, garantnih pisem, vize in podobnega, nekega dne v septembru zvečer pristaneš na letališču. Noč je in zunaj je temperatura 30°C in 99 % vlažnost. Dobrodošli v Sanyi*!
Blog vsebine Tomislava Tkalca najdete na Focusovi spletni strani pod naslovi: Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?, Kitajska: Oteževanje delovanja NVO-jev in nekaj besed o turizmu, (Svoboda), internet, cenzura, kongres, partija, Kolesa iz bambusa, »bikesharing« na veliko, poplava električnih skuterjev: mobilnostne prakse na Kitajskem.
Slovenski raziskovalci odkrili nov način prepoznavanja delfinov
Raziskovalci društva Morigenos so odkrili, da je posamezne delfine možno razlikovati na podlagi obrazov in s tem “izumili” novo metodo identifikacije delfinov. Svoje izsledke so predstavili v raziskavi, ki je bila objavljena v mednarodno priznani reviji Marine Mammal Science, osrednji znanstveni reviji za znanost o morskih sesalcih. Več…
Climathon Maribor 2017
Inštitut InTerCeR je bil tudi letos soorganizator Climathona v Mariboru. Letošnji izziv Climathona je bil Circular economy in an urban environment: Reduce, reuse, recycle biological or organic waste? Climathon Maribor pomeni 24 ur premisleka in kreiranja vizije za krožno mesto Maribor – mesto zelene prihodnosti. Več…
Ustavimo nezakonito pobijanje ptic
Partnerstvo BirdLife predstavlja THE KILLING 2.0 – drugo izdajo v seriji znanstvenih pregledov obsežnosti nezakonitega pobijanja ptic na najbolj perečih območjih. Prva izdaja objavljena avgusta 2015 je z razkritjem brutalnih razsežnosti krivolova v Sredozemlju šokirala mnoge. K že zbranim rezultatom so sedaj dodali nove iz Severne in Srednje Evrope ter Kavkaza. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (EIA)
Ko se opravi strateška presoja vplivov na okolje na ravni planov, programov, prostorskih načrtov, se za posamezen poseg opravi še presoja vpliva konkretnega projekta na okolje. Pri nas je opredeljena kot presoja vplivov na okolje – PVO, izrazi pa se v okoljevarstvenem soglasju).
Presojo vplivov na okolje ureja Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.december 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Directive 2011/92/EU of the European Parliament and of the Council of 13 December 2011 on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment), ki je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Directive 2014/52/EU of the European Parliament and of the Council of 16 April 2014 amending Directive 2011/92/EU on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment), ki je stopila v veljavo 16. junija 2017. Neuradno prečiščeno besedilo je dostopno na spletni strani direktive v angleščini. Direktiva je nadomestila prejšnjo Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junij 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Presoja vplivov na okolje je najmočnejše orodje varstva okolja, zato je ta direktiva med horizontalnimi sistemskimi ureditvami med najpomembnejšimi.
Direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje. Taki projekti morajo skozi presojo vplivov in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Projekti, ki jih je potrebno presojati, so navedeni v prilogi direktive. Pri tem je direktiva široka, saj določa, za katere projekte je presoja obvezna, za druge pa se od primera do primera presoja ali je glede na merila postavljena v prilogi direktive, presoja vplivov na okolje glede na njegove značilnosti potrebna (predhodna presoja – screening). Presoja se vpliv na prebivalstvo in zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost, zemljišča, tla, vodo, zrak in podnebje, materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino ter medsebojno delovanje navedenih dejavnikov. Pobudnik postopka je nosilec projekta/posega, ki lahko od pristojnega organa pred vložitvijo prošnje za soglasje zaprosi za mnenje o informacijah, ki jih mora priskrbeti (tudi podrobnosti teh informacij – scoping). Direktiva zahteva tudi čezmejno presojo vplivov, če se država, kjer bo projekt izveden zaveda, da bi lahko ta pomembno vplival na okolje tudi v drugi državi.
V postopku presoje je pomembno sodelovanje javnosti (6. člen). Temeljno vodilo sodelovanja je zahteva direktive, po kateri javnost, ki utegne biti prizadeta s posegom in nevladne organizacije (s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja) mora dobiti zgodnje in učinkovite priložnosti sodelovanja v postopku presoje vplivov na okolje, da lahko v razumnih časovnih rokih izrazi svoja mnenja in pripombe v času pred odločitvijo pristojnega organa, ko so odprte še vse možnosti. Sprejeta odločitev mora biti objavljena. Tisti, ki po nacionalni zakonodaji izkažejo zadosten interes in nevladne organizacije, ki imajo poseben status (v javnem interesu na področju varstva okolja imajo po direktivi pravico, da pred ustreznim organom ali sodiščem izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v postopku presoje vplivov na okolje, vključno s kršitvijo pravic sodelovanja javnosti. Državam članicam je prepuščeno, da določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.
Več koristnih napotkov je možno najti na spletni strani direktive, kjer so objavljeni različni vodniki, analize in sodna praksa.
Vloga in pravice nevladnih organizacij v zadevi, ki poteka zoper Avstrijo
Pomembno mnenje Evropskega sodišča v zadevi C-664/15 (preliminary ruling) glede vloge in pravic nevladnih organizacij v postopkih na podlagi Vodne direktive v zadevi, ki poteka zoper Avstrijo.
Konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje
23.10.2017 je stopil v veljavo drugi amandma k ESPOO konvenciji (Konvenciji o čezmejni presoji vplivov na okolje), ki je razširil seznam aktivnosti, ki zapadejo pod režim konvencije.
E-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo
Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.
Napovednik dogodkov
4. 11.: Spoznajte in doživite od kod prihaja voda…
CTRP Kranj vas vabi na turistično – izobraževalni ogled Spoznajte in doživite od kod prihaja voda… ki sestavlja 75 % vašega telesa! Dogodek bo potekla 4. novembra v Preddvoru. Več…
7. 11.: Konferenca Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem ≈
Umanotera, PIC in Focus vas vabijo na konferenco Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem ≈, ki bo potekala 7. novembra v Grand Hotel Union, s pričetkom ob 9.00 uri. Več…
9. 11.: Sorte vrtnin naših babic in naravna gnojila tal za zdrav pridelek
CTRP Kranj vas vabi na brezplačno delavnico Sorte vrtnin naših babic in naravna gnojila tal za zdrav pridelek, ki bo potekala 9. novembra ob 18. uri v Centru za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…
21. 11.: Razprava: Dan brez nakupov – dobra ideja ali dober izgovor?
Društvo Focus vabi na razpravo o pomenu dneva brez nakupov, v kontekstu družbenega razvoja, potrošništva, sprememb, ki so potrebne za dosego Ciljev trajnostnega razvoja in trajnostne prihodnosti. Razprava bo potekala v torek, 21. 11. 2017, ob 17h. Več…
22. 11.: Konferenca “Od globalnih izzivov do globalnih državljanov: Kako naslavljati občutljive teme in ustvarjati prostore sobivanja?”
Društvo Humanitas že tretje leto zapored organizira nacionalno konferenco globalnega učenja z naslovom Od globalnih izzivov do globalnih državljanov: kako naslavljati občutljive teme in ustvarjati prostore sobivanja? in zaključni dogodek Skozi oči begunca. Konferenca bo letos potekala v sredo, 22.novembra 2017, v Mestnem muzeju v Ljubljani. Več…
29. 11.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
