Uvodnik
Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC): Razprava o osnutku novega Zakona o varstvu okolja – kako se predpisi ne pripravljajo
Da bi izboljšal pripravo predpisov, je Državni zbor leta 2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, ki na razumljiv, smiseln, logičen in pregleden način predstavlja, kako naj se predpisi v državi pripravljajo. Resolucija naj bi bila vodilo in koristen pripomoček pristojnim organom, ko pripravljajo predpise. Njen namen je izboljšanje normativnega okolja, ki je posebej pereče, kompleksno, nepregledno in med seboj neskladno prav na področju okolja. Zato bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor skrbnemu oblikovanju predpisov posvetiti še večjo pozornost in dosledno slediti usmeritvam resolucije.
Žal smo bili po dokaj vključujoči večletni pripravi novih prostorsko-gradbenih zakonov ob začetku počitnic vrženi v javno razpravo o novem Zakonu o varstvu okolja v povsem drugačnem stilu. Seveda smo za namero priprave novega zakona vedeli na podlagi Normativnega programa dela vlade za leto 2017, pa vendar nas je objava osnutka zakona presenetila. Zakaj? Zato, ker je Zakon o varstvu okolja krovni zakon za področje varstva okolja in omogočanje sodelovanja čim širšega kroga subjektov pri pripravi odločitev predstavlja izhodišče za sprejem kakovostnega predpisa. Do objave osnutka pa niti strokovna niti širša javnost nista vedeli, da se zakon pripravlja, kaj šele, da bi bil kdo povabljen k razpravi glede izhodišč za nov zakon. Priprava in sprejem novega krovnega zakona na področju, ki ga mednarodna javnost prepoznava kot najpomembnejšega za preživetje človeške vrste, pač ne more biti le posledica nomotehnične zahteve, po kateri je treba sprejeti nov zakon, če se namerava spreminjati tretjino členov. Gre za nov zakon po 13 letih veljavnosti obstoječega, narediti je potrebno evalvacijo izvajanja tega, ker pa se je v teh 13 letih tudi v svetu marsikaj spremenilo, bi pričakovali širšo razpravo o temeljnih usmeritvah bodočega okoljevarstva v Sloveniji. Gre za premislek o usmeritvi od antropocentrizma k ekocentrizmu, za uveljavitev ohranitve naravnega ravnovesja kot temeljne pravne vrednote in umestitve človekovih ravnanj znotraj tega. S tem bi država prevzela aktivnejšo vlogo za spreminjanje človekovega odnosa do narave. S tem bi se približali skupini držav, ki so sprejele napredna okoljevarstvena pravila in postali zgled drugim. Visok standard zaščite ima smisel, ko je še kaj, kar se lahko tako ščiti in ohranja, dočim je dokaj jalov, ko ni več kaj ščititi. In Slovenija ima še dovolj tega, kar je vredno ščititi z visokimi standardi.
O takih skupnih, sicer prepotrebnih premislekih, lahko zaenkrat samo sanjarimo, prav tako pa tudi o premišljeni pripravi Zakona o varstvu okolja, saj besedilo, ki je bilo dano v javno razpravo ne izkazuje izpolnjevanja nobenega od elementov priprave skladno z Resolucijo o normativni dejavnosti. V sicer »velikodušnem« dvomesečnem roku poletno počitniške javne razprave smo se lahko spopadli le z golim besedilom členov. Seveda nismo vsi dva meseca na počitnicah, vendar pa se zaradi dopustov težko organizirajo razprave znotraj posameznih ciljnih javnostih in je priprava pripomb tako otežena. Zaradi dopustov tako na strani MOP kot javnosti je bila po posredovanju CNVOS organizirana tudi javna predstavitev osnutka zakona sredi avgusta. Na tej so predstavniki ministrstva povedali, da besedilo zakona še ni popolno, saj mu manjka še kakšnih 15 do 20 členov, ki jih še pišejo in bodo dani v javno razpravo naknadno. No, to se ni zgodilo. Sicer pa je imel vsak, ki je želel osnutek zakona komentirati, tudi brez teh členov dovolj težav z luščenjem besedila, ki se spreminja glede na veljavno ureditev in kako se spreminja. O tem, zakaj se spreminja, pa javnosti ni bilo potrebno razmišljati, saj osnutek zakona ni bil obrazložen, kaj šele, da bi vseboval oceno izvajanja veljavnega zakona in njegovih pomanjkljivosti. Številne nevladne organizacije, prav tako mreža Plan B za Slovenijo, so podale ministrstvu predloge za podaljšanje javne razprave, ki pa niso bili deležni odobritve niti odgovora. Tako je bil opisani proces tudi v ospredju kritike govorcev popoldanskega dela konference Okolje in človekove pravice, ki jo je 15. 9. 2017 organiziral Varuh človekovih pravic RS.
Mreža Plan B za Slovenijo je tako v roku podala pripombe v danih pogojih javne razprave. Pozdravili smo predlog oblikovanja okoljskega sklada in predlagali tudi, da se sredstva podnebnega sklada povečajo iz dajatev za emisije ogljikovega dioksida iz prometa. Sicer pa je glavnina pripomb usmerjena na izboljšanje kakovosti presoj vplivov na okolje in aktivno vlogo nevladnih organizacij pri tem.
Proces priprave novega Zakona o varstvu okolja tako ocenjujemo kot popolnoma nasproten namenu in ciljem Resolucije o normativni dejavnosti in upamo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor ta deficit odpravilo v nadaljnjem procesu priprave zakona in ga dalo ustrezno obrazloženega in vsebinsko dodelanega v novo javno razpravo.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Delovna skupina Okoljevarstveno pravno varstvo mreže je skupaj z Mrežo za prostor oblikovala pripombe in predloge na osnutek novega Zakona o varstvu okolja.
Osnutek nima praktično nobene obrazložitve, še manj vsebuje vsebine, ki bi jih moral v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti in kot tak izredno otežkoča javnosti sodelovanje pri komentiranju rešitev, ki jih zakon ponuja. Predstavitev zakona s strani ministrstva, ki ga je izvedlo 17. 8. 2017 za nevladne organizacije tega ne more nadomestiti. Prav tako je bilo na navedeni predstavitvi napovedano, da določila o podaljšani odgovornosti še niso oblikovana in bodo naknadno dani v javno razpravo dodatni členi, kar se ni zgodilo. To pomeni, da osnutek v javni razpravi ni bil pred javno obravnavo niti dokončan. Več…
Konec avgusta so nevladne organizacije odgovornim glede izvedenega pritiska na nevladne organizacije v zadevi Magna poslale javni poziv, v katerem so odgovorne pozvale k odzivu in opredelitvi do problematike napada na okoljske nevladne organizacije. Svojo zaskrbljenost glede pritiskov na civilno družbo in NVO v Sloveniji, ki delujejo v javnem interesu na področju varovanja okolja pa je izrazilo tudi 65 evropskih in drugih tujih nevladnih organizacij in mednarodnih mrež, ki so v začetku septembra na predsednika vlade dr. Mira Cerarja tudi naslovile pismo. Več…
Iz aktivnosti članic
Da, nevladne organizacije tudi zaposlujemo!
Med mnogimi medijskimi članki, ki v teh tednih bolj ali manj korektno obravnavajo okoljske nevladne organizacije v zvezi s postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja za industrijski obrat Magna Nukleus sta bila to sredo v časniku Delo in na njegovi spletni strani objavljena članka, ki sta nas in druge nevladne organizacije, vključene v postopek, izpostavila kot dvoličneže in porabnike državnega denarja. Več…
DOPPS objavil stališče BirdLife o podnebnih spremembah
DOPPS je pripravil slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Več…
Napredne občine s proračunskimi mehanizmi učinkovito spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni ravni
»Trajnostni razvoj se lahko začne na lokalni ravni in z občinskimi financami ga je mogoče učinkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in je bi namenjen predstavitvi koncepta občinskega proračuna kot mehanizma za doseganje trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in njegovih družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi. Več…
Manj je več
Zaživela je spletna platforma ‘Manj je več’, ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev. Razvili so jo v Društvu Ekologi brez meja, informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.
Na spletni strani je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. ‘Manj je več’ tako odpravlja dileme, kot so na primer kje popraviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno. Več…
Dva ulična festivala v okviru Evropskega tedna mobilnosti
Veliko otrok se po nepotrebnem vozi v šolo z avtomobili. Za otroke, starše, lokalno skupnost in mesto je bolje, če ta delež zmanjšamo. Namen projekta Trajnostna mobilnost v šoli, ki ga izvajajo IPoP – Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, prostoRož in društvo Focus, je na dveh osnovnih šolah analizirati šolski okoliš in pripraviti nabor enostavnih in naprednih rešitev za povečanje deleža otrok, ki v šolo pešačijo, kolesarijo, rolkajo, vozijo skiro in kar je še nemotoriziranih načinov premikanja. Na obeh šolah so v okviru Evropskega tedna mobilnosti organizirali ulična dogodka. Več…
Presušena Slovenija v primežu premoga
Greenpeace Slovenija se je v začetku septembra odzval na novico o eni hujših suš v zgodovini Slovenije, in sicer so na predsednika vlade, dr. Mira Cerarja in ministra dr. Petra Gašperšiča naslovili odprto pismo, v katerem zahtevajo, da se v nastajajočem Energetskem konceptu Slovenije jasno začrta pot pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga. Energetski koncept Slovenije mora vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 40 % delež OVE do leta 2030. Več…
Začetek konca jedrskega orožja
»Sedemdeset let že čakam na ta dan in presrečna sem, da je končno prišel,« je konec julija, ko je bil v palači OZN v New Yorku dogovorjen nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja, izjavila Setsuko Thurlow, ki je preživela hirošimsko katastrofo. »To je začetek konca jedrskega orožja.«
A dogovor o sporazumu je zgolj prvi korak do tega, da bo sporazum postal del veljavnega mednarodnega prava. Od 20. septembra dalje lahko države naredijo naslednji korak ter uradno podpišejo Sporazum o prepovedi jedrskega orožja. Ko določena država sporazum podpiše, ga mora za ratifikacijo sprejeti v nacionalno zakonodajo. Sporazum bo del veljavnega mednarodnega prava postal šele takrat, ko bo to storilo vsaj 50 držav. Več…
Sporazum CETA stopa v začasno rabo, vlada še ni izpolnila svojih zavez glede CETE
Sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA, ki po izračunih študije po naročilu Ministrstva za gospodarstvo prinaša tisočinko odstotka višji BDP na letni ravni v desetletnem obdobju, je 21. septembra stopil v začasno rabo. Z začasno rabo sporazuma CETA bodo postale izvršljive tudi določbe sporazuma, ki prinašajo številna tveganja za varnost in kakovost prehrane, varovanje okolja, javne storitve in ogrožajo samo zakonodajno funkcijo države. Več…
PETICIJA Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice
V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Peticijo lahko podpišete tukaj.
Tiha od-rast in glasno grmenje: pogledi iz evropske polperiferije
22. septembra je v Ziferblatu potekal raziskovalni seminar s Christino Plank, Giacomom D’Aliso in Mladenom Domazetom. Na seminarju so kombinirali teoretske poglede in empirična poročila ter raziskovali potencial drugačnih družbenih praks v skladu s trajnostno družbo od-rasti. Več…
Interdisciplinarnost je pogoj za učinkovito reševanje okoljskih problemov
Dogodek “Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematik” je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Več…
Ustanovljena je Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
V nedeljo, 24. septembra je bila v Slovenj Gradcu ustanovljena Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Več…
Izšla je 11. številka biltena Trdoživ
Terenski biologi vas vabijo, da si v tokratni številki preberete prispevke o odkritju črne človeške ribice, nekaj o naši prvi slovenski doktorici naravoslovja, o bolezni dvoživk, najbolj ogroženih živali v Sloveniji in na svetu, o odkritju nove vrste kukavičevke v Sloveniji in še o marsičem. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Direktiva o presoji vplivov načrtov in programov na okolje (SEA direktiva)
Presoje vplivov človekovih načrtov in dejanj so eden glavnih instrumentov varstva okolja. Strateška presoja vplivov na okolje se tako začne na ravni programov in načrtov, pri nas jo opredeljujejo kot celovito presojo vplivov na okolje – CPVO). To ureja Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (Directive 2001/42/EC on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment – SEA Directive).
Direktiva zahteva, da se okoljska presoja izvede za načrte in programe s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki, upravljanja voda, telekomunikacije, turizma, prostorskega načrtovanja ali rabe zemljišč. Okoljska presoja pomeni pripravo okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj, upoštevanje okoljskega poročila in izidov posvetovanj pri odločanju ter zagotovitev informacij o odločitvi. Ta strateška presoja se izvede med pripravo načrta ali programa in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek. Temelj okoljske presoje je okoljsko poročilo, v katerem so opisani in ovrednoteni verjetni znatni vplivi izvajanja načrta na okolje. Informacije, ki jih mora predstaviti okoljsko poročilo so naslednje:
– oris vsebine in glavnih ciljev načrta ali programa ter razmerje do drugih ustreznih načrtov in programov;
– pomembni vidiki trenutnega stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se načrt ali program ne bi izvedel;
– okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila znatno prizadeta; vsi obstoječi okoljski problemi, ki so pomembni za načrt ali program; okoljevarstveni cilji, določeni na mednarodni, EU ali nacionalni ravni;
– verjetni znatni vplivi na okolje, vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja teh dejavnikov; ti vplivi vključujejo sekundarne, kumulativne, sinergijske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive;
– predvideni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja načrta ali programa na okolje;
– oris razlogov za izbiro obravnavanih drugih možnosti in opis poteka presoje skupaj z vsemi težavami pri zbiranju potrebnih informacij;
– opis predvidenih ukrepov, ki se nanašajo na spremljanje in nadzor stanja v skladu s členom 10;
Osnutek okoljskega poročila mora biti na razpolago javnosti in organom, za katere država oceni, da jih bodo verjetno zadevali okoljski vplivi izvajanja načrtov zaradi njihovih okoljskih nalog. Država opredeli tudi javnost, ki jo bo ali bi jo lahko odločanje po ej direktivi prizadelo ali ki ima interes pri takem odločanju, skupaj z ustreznimi nevladnimi organizacijami, kakršne so organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in drugimi zainteresiranimi organizacijami. Država je zavezana tudi k čezmejnemu posvetovanju, če meni, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja za njeno ozemlje, lahko znatno vplivalo na okolje v drugi državi članici ali kadar slednja to zahteva.
Po sprejemu načrta mora država organe, javnost in druge države, ki so bili vključeni v posvetovanje o tem obvestiti ter podati izjavo, ki povzema, kako so bili v načrt ali program vključeni okoljski vidiki in kako so bili skladno upoštevani okoljsko poročilo, mnenja organov in javnosti oziroma izidi posvetovanj ter razlogi, zakaj je bil sprejeti načrt ali program izbran glede na druge obravnavane primerne možnosti. Navedene mor seznaniti tudi z ukrepi o spremljanju in nadzoru stanja, saj mora država zagotoviti spremljanje in nadzor znatnih okoljskih vplivov izvajanja načrtov in programov z namenom, da zgodaj ugotovijo nepredvidene škodljive vplive in da lahko sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe.
Usmeritve glede izvajanja direktive je možno najti na spletni strani direktive.
Sprejet je Zakon o kolektivnih tožbah – tudi za okolje
Državni zbor je 26. 9. 2017 sprejel Zakon o kolektivnih tožbah, ki je nov procesni instrument v slovenskem pravnem redu, ki omogoča množične zahtevke tudi na področju varstva okolja in sicer tudi za uveljavljanje odškodnin v primeru okoljskih nesreč od povzročitelja. Zakon se bo lahko uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali. Ta procesna možnost, ki jo zakon omogoča bo tako olajšala prizadetim skupinam ljudi, da od povzročitelja terjajo odškodnino. Več o samem postopku v prihodnjih novicah.
E-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo
Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.
Napovednik dogodkov
12. – 15. 10.: Ekologi brez meja na sejmu Narava zdravje
Med 12. in 15. oktobrom 2017 bo na Gospodarskem razstavišču že 48. sejem Narava zdravje, kjer bodo letos s svojo stojnico gostovali tudi Ekologi brez meja. Več…
16. 10.: Izzivi transparentnosti in odgovornosti v Evropski investicijski banki
Društvo Focus in Transparency international Slovenia vabita na okroglo mizo Izzivi transparentnosti in odgovornosti v Evropski investicijski banki, ki bo potekala 16. oktobra v hotelu Lev. Več…
25. 10.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
