Uvodnik
Urška Zgojznik, Društvo Ekologi brez meja: NE MEČ’MO HRANE STRAN!
V Sloveniji po podatkih iz leta 2015 ustvarimo 73 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega 24 % pri proizvodnji hrane, 9 % v trgovski dejavnosti, 19 % v gostilnah, šolah in bolnišnicah, kar 48 % pa v gospodinjstvih (vir: SURS).
Okoljevarstveniki vemo, da s tem, ko hrano zavržemo, zavržemo tudi vse vire, ki so bili vloženi v njeno pridelavo, z očitno pretirano pridelavo smo prekomerno obremenili vodne vire, potrebne za namakanje, povzročili izsekavanja gozdov in posledične podnebne spremembe ter s škropivi ogrozili rodovitnost prsti, biotsko pestrost in še kaj.
Pridelava hrane in na koncu zavržena hrana predstavljata tako enega največjih okoljskih problemov našega časa, hkrati pa povezani socialni in finančni vplivi nakazujejo na kompleksnost in nujnost reševanja na obeh koncih.
V Društvu Ekologi brez meja smo se zadeve lotili na koncu in se že v projektu Volk sit, koza cela posvečali zavrženi hrani v gospodinjstvih. Odkrivali smo vzroke, pridobili prve podatke, česa največ zavržemo in kaj lahko naredimo, da bo bolje. Osnovni namen aktualnega projekta Ne meč’mo hrane stran! pa je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane znotraj in zunaj teh ustanov.
Ne po naključju, smo pred veliko nočjo pričeli z multimedijsko ozaveščevalno kampanjo, katere namen je doseči večjo senzibilnost javnosti za problematiko odpadne hrane, še posebej v času, ko se poveča nakup živil in se mize šibijo pod dobrotami.
Kampanjo so množično podprli tako nacionalni kot lokalni, tiskani in spletni mediji, večinoma brezplačno.
Del kampanje je tudi video, ki je v tem času dosegel preko 26.000 ogledov na facebook strani.
V tretjem delu projekta sodelujemo še z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), s katero organiziramo javna predvajanja dokumentarnega filma Just Eat It ter izvajamo medgeneracijske delavnice za upokojence in osnovnošolske otroke, ki smo jih poimenovali Babica ve.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Šest članic mreže Plan B za Slovenijo je 15. maja na ARSO vložilo vlogo za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za obrat Magna Nukleus. V dopisu so izrazile nasprotovanje izdaji okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, saj menijo, da postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter da vplivi nameravanega posega na okolje niso sprejemljivi. Več…
Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK
Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, so se pritožile zoper odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), da presoja vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) iz 40 na 60 let ni potrebna. S tem je izločeno sodelovanje javnosti tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, opozarjajo nevladne organizacije. Več…
Letno srečanje mreže – Zbor članic 2017
V petek, 26. maja, je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani potekalo že šesto letno srečanje članic mreže Plan B za Slovenijo. Na letnem srečanju mreže smo pogled na kratko usmerili v preteklo leto delovanja mreže in se potrepljali po ramenih ob naših prebojih. Predstavile so se tudi tri organizacije kandidatke za članice mreže: Društvo Humanitas, Odonatološko društvo Slovenije ter InTeRCeR – Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve. Več…
Iz aktivnosti delovnih skupin mreže
Delovna skupina Učinkovita raba virov in odpadki
Skupina spremlja dva postopka, enega na ravni EU (krožno gospodarstvo), drugega na nacionalni ravni (spremembe zakonodaje, povezane z odpadki). Na področju krožnega gospodarstva se na ravni EU trenutno sprejemajo spremembe zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Parlament je potrdil visoke deleže recikliranja in druge rešitve, kot so natančnejše definicije razširjene odgovornosti, metodologije zbiranja podatkov, ipd. Na drugi strani pa Svet ministrov podpira nižje cilje. Odločitev se pričakuje jeseni in postopek bomo spremljali še naprej. Na nacionalni ravni so prav tako predvidene spremembe odpadkovne zakonodaje na osnovi novega operativnega programa. To bomo spremljali in sodelovali s pripombami.
Iz aktivnosti članic
Razkrivamo: Kdo spodbuja in kdo zavira EU politike o odpadkih
Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov. Več…
Stop glifosatu – in pesticidom nasploh!
Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pozivata k podpisu Evropske državljanske pobude (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«. Učinkovina glifosat se v herbicidih uporablja pogosto. Vsebuje jo tudi zloglasni Monsantov Roundup, ki ga uporabljajo na posevkih, gensko spremenjenih tako, da lažje prenesejo učinke herbicida.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma objavila, da je glifosat med verjetnimi povzročitelji raka pri ljudeh. Znanstveniki so odkrili sledi glifosata v urinu pri skoraj polovici testiranih ljudi iz 18 evropskih držav3. Kljub temu pa Evropska komisija trenutno meni, da bi se v EU lahko začeli pogovarjati o podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata za nadaljnjih 10 let, industrijski lobisti pa zahtevajo celo 15 let. Zgodba se ponavlja: od suma nevarnosti za zdravje nekega pesticida do dejanske prepovedi lahko mine tudi 10 let in več – tako kot npr. pri atrazinu, ki je več desetletij veljal za čisto sprejemljivega. Danes pa nas katastrofa v Kemisu spet opozarja na »stranske« učinke atrazina in drugih strupenih pesticidov, ki trajajo tudi še desetletja po njihovi prepovedi.
Z EDP Evropsko komisijo pozivamo, naj državam članicam predlaga prepoved uporabe herbicidov, ki vsebujejo glifosat, naj izboljša postopek odobravanja pesticidov in sprejme zavezujoče cilje glede zmanjšanja uporabe pesticidov za celotno EU.
Evropsko državljansko pobudo je podpisalo že več kot 790.000 podpisnikov. Zdaj smo v sodelovanju z pobudniki kampanje pripravili podlage v slovenskem jeziku in k podpisu vabimo tudi slovenske državljane. Podpišete lahko tukaj.
Trajnostna mobilnost v šoli
Vse manj šolarjev prihaja v šolo peš ali s kolesom. Kolone avtomobilov pred šolami, v katerih starši odlagajo otroke, že dolgo niso več samo stvar ameriških filmov, temveč vse bolj pogost pojav pred marsikatero osnovno šolo v Sloveniji. V okviru projekta Trajnostna mobilnost v šoli smo Ipop, Focus, Cipra in Prostorož pripravili spletno stran aktivnovsolo.si, kjer smo zbrali primere dobrih praks in ukrepov, s katerimi želimo občinam in šolam pokazati enostavne in napredne rešitve pri vzpodbujanju bolj trajnostnih šolskih poti. Več…
Trajnostna mobilnost ustvarja pogoje za razvoj zelenega gospodarstva
Tematika letošnjih Dnevov Alpske konvencije, ki tradicionalno potekajo v mesecu maju, se je letos dotaknila trajnostne mobilnosti, s posvetom »Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gospodarstva – Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah«. Spodbujanje trajnostnega prometa je tudi ena od šestih prioritet Večletnega programa dela Alpske konvencije 2017-2022.
Učinki uporabe trajnostne mobilnosti so dolgoročni in vidni šele po daljšem časovnem obdobju. V slovenskem alpskem prostoru na žalost še vedno naletimo na slabo povezanost nekaterih območji z javnim potniškim prometom, kot na primer v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dejstvo, ki se ga morajo zavedati predvsem akterji in odločevalci na prometnem področju je, da je spreminjanje potovalnih navad dolgotrajen proces, ki mora slediti potrebam lokalnega prebivalstva. Javni potniški promet je redko profiten, vendar ključen za zeleni razvoj gorskih in drugih območij. Občine se povezujejo in uvajajo lokalne »hop on – hop off« avtobuse, ki tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom olajšajo mobilnost med in znotraj občin. Kljub vloženi energiji in viziji, pa interes občin, domačinov, turističnih delavcev in turistov žal ni dovolj, da bi prebil okostenelost odgovornih deležnikov. Z našimi projekti (Vozni redi v Alpah, Ogenj v Alpah) želimo zato dregniti in spodbuditi sodelovanje različnih vpletenih na vseh ravneh od lokalne do državne ravni.
Vozni redi v Alpah
V okviru Tedna Alpske konvencije, je izšla že deveta knjižica Vozni redi v Alpah, ki vsebuje 71 linij avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in čez mejo. Projekt se lahko poleg vsebinskega vidika, ki spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, pohvali tudi s tem, da združuje interes 24 različnih partnerjev. Skupaj sledimo ciljem trajnostne mobilnosti, s katero ustvarjamo pogoje za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih. Več…
Ogenj v Alpah 2017
Namen dogodka Ogenj v Alpah, ki ga mednarodna nevladna organizacija CIPRA obeležuje od leta 1986 vsako drugo soboto v avgustu, je opozoriti na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah.Naravne in visokogorske pokrajine postajajo vse pogosteje žrtev turizma in energijskega preobrata. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora.
Z letošnjo akcijo obiskovalce gora spodbujamo, da so »Zapeljani v gore« in kot način mobilnosti uporabijo vlak, avtobus, kolo in korak. Vpliv individualnega prometa na kakovost zraka in druge okoljske komponente, kvaliteto bivanja ter zdravje ljudi je v alpskem prostoru še večji kot v nižinskih, bolj prevetrenih pokrajinah. Zato smo v sklopu Ognja v Alpah pripravili brošuro “Zapeljan v gore”, kjer je zbranih 14 idej za izlete, ki so dostopni z javnim potniškim prometom. V projektu sodelujemo CIPRA Slovenija, Planinska zveza Slovenije in Ekosklad, Slovenski okoljski sklad. Več…
Kratko, jedrnato in šokantno »Prehransko svarilo!«
ITR-jev zmagovalni video nacionalnega natečaja projekta »EAThink2015 – jej lokalno, misli globalno!«, ki sta ga pripravila dijaka Matej in Krištof iz Gimnazije Ilirska Bistrica, je dobil nadaljevanje. Naš izbrani producent Digital Studio je s svojo kreativno ekipo na osnovi zmagovalnega videa posnel profesionalno 30-sekundno družbeno angažirano video sporočilo. V izdelavo je vključil oba dijaka – avtorja zmagovalnega videa, ter »posebnega gosta« legendarnega slovenskega raperja Klemna Klemna. Za oba dijaka je bila to lepa nagrada, še zlasti pa sta se razveselila sodelovanja z znanim raperjem.
Video bo zdaj sodeloval še v evropskem delu natečaja v konkurenci z zmagovalnimi videi iz 11 držav. Vsi videi obravnavajo eno ali več sledečih tem: izobraževanje o izbiri živil in o kritični potrošnji, pravica do hrane in ekološko kmetijstvo.
Naš družbeno odgovoren video s precej šokantnim zaključkom (…) si lahko ogledate TUKAJ.
Če vam bo všeč, ga prosimo delite še z drugimi!
Razstava »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«
Inštitut za trajnostni razvoj se je v Evropski teden trajnostnega razvoja vključil z razstavo »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«, v okviru projekta EAThink2015. Prikazuje zanimivo »lokalno-globalno« zgodbo o hrani – dobrini, ki jo smatramo za samoumevno.
Predstavlja povezanost hrane z izbranimi temami: kmetje, tla, voda, semena, biotska raznovrstnost, pesticidi, zavržena hrana, embalaža, transport in pravična trgovina/kakav. Razstava je zasnovana interaktivno. Obiskovalci skozi vprašanja in prikaze spoznavajo zgodbo o hrani iz različnih perspektiv. Z vprašanji kot na primer »Koliko časa je potrebno, da nastane 1 cm rodovitnih tal?«, obiskovalce spodbudimo k razmišljanju in jim temo, na katero se vprašanje navezuje, razložimo tudi širše.
Razstava je na ogled v Info točki Okoljskega centra v tednu od 29. 5. do 2. 6. 2017. Za voden ogled razstave in diskusijo s trenerko globalnega učenja Petro se je prijavilo prek 200 dijakov in učencev iz 2 srednjih in 5 osnovnih šol, celo iz Trbovelj. Prve utrinke si že lahko ogledate tule.
Vabilo k prijavi interesa za brezplačno mentoriranje za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC želimo v letu 2017 okrepiti izbrano lokalno skupnost, ki je zainteresirana za razvoj skupnostnih projektov, pri tem pa prepoznava svojo vlogo skrbnika ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Zato v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri vabimo k prijavi za brezplačno mentoriranje za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Več…
Fair trade piknik
V soboto, 13. maja 2017, je v organizaciji več nevladnih organizacij v parku Tivoli (v bližini Čolnarne) potekal FAIRTRADE PIKNIK. Pravično druženje je bilo namenjeno predvsem praznovanju, izmenjavi izkušenj ter pogovoru o vsem, kar smo že naredili in kje smo že uspeli doseči svoje cilje. Več…
Tilen Genov iz društva Morigenos prejel nagrado za najboljše kratko predavanje na mednarodni konferenci o morskih sesalcih
Evropsko združenje za kite in delfine (European Cetacean Society) je v začetku maja na Danskem organiziralo 31. mednarodno konferenco o morskih sesalcih, na kateri so se zbrali strokovnjaki za morske sesalce iz celotne Evrope in mnogih drugih delov sveta, vključno s člani društva Morigenos. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Evropska konvencija o človekovih pravicah in varstvo pred ESČP
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli (EKČP) vsebuje nabor človekovih pravic in svoboščin. Zasnovana je bila že v letu 1950, kasneje pa je doživljala spremembe in sprejem številnih protokolov.
Slovenija je konvencijo s protokoli ratificirala, zato velja tudi za ozemlje Slovenije. EKČP zlasti varuje pravico do življenja, do svobode in varnosti, do poštenega sojenja, do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobodo mišljenja, vesti in vere, svobodo govora, svobodo zbiranja in združevanja, svobodo gibanja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, do spoštovanja lastnine, pravico do izobrazbe. Nima določil, ki bi se neposredno nanašale na varstvo okolja, vendar pa okolje oziroma pravico do zdravega življenjskega okolja varuje posredno predvsem preko varstva pravice do varstva družinskega življenja in varstva lastnine.
Na podlagi EKČP je bilo ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (European Court of Human Rights), ki ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Konvencije, ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije. ESČP ni višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč (npr. zoper odločitve Ustavnega sodišča), zato ne more spreminjati odločitev slovenskih sodišč, ugotavlja zgolj ali odločitev države pomeni tudi kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana z EKČP.
Sodišče deluje v sladu s Poslovnikom sodišča, postopek pa je brezplačen (kar velja za sam postopek, seveda pa mora pritožnik plačati pot v Strasbourg, če je vabljen na obravnavo in kriti stroške pravnega zastopanja, če mu sodišče ne odobri zaprošene pravne pomoči). Pritožbo za ugotovitev kršitve lahko vloži vsak posameznik, skupina posameznikov ali nevladna organizacija – žrtve kršitve pravic iz EKČP in sicer zoper državo kršiteljico, vendar le zoper ravnanje javnih oblasti (parlament, vlada, upravni organi, sodišča), ne pa zoper ravnanje posameznikov ali pravnih oseb zasebnega prava (npr. gospodarske družbe). Za vložitev pritožbe morata biti izpolnjena tudi formalna pogoja: pritožnik mora v Sloveniji izčrpati vsa pravna sredstva in vložiti pritožbo v roku 6 mesecev od vročitve končne odločitve zadnjega slovenskega organa oziroma sodišča v hierarhiji organov oziroma sodišč, pred katerimi lahko uveljavlja pravna sredstva v državi.
Pritožba ima obliko pisma, ki ga vlagatelj lahko v slovenskem jeziku napiše v neformalni obliki, lahko pa tudi na obrazcu. Pritožnik lahko pritožbo vloži sam, lahko pa ima tudi zastopnika, vendar mora ta biti odvetnik. Obvezne sestavine pritožbe pa so: osebni podatki, ime države kršiteljice, kratek povzetek razlogov za pritožbo, navedba pravice iz EKČP, katere kršitev se zatrjuje, opis izkoriščenosti vseh pravnih sredstev in podpis. Pritožbi morajo biti priložena vsa ustrezna dokazila.
Sodišče najprej odloča o dopustnosti pritožbe in pošlje državi kršiteljici v odgovor, vlagatelj pa mora na to odgovoriti, pri čemer sodišče spodbuja stranki, da skleneta prijateljsko poravnavo. Če ta ni sklenjena, sodišče o zadevi odloči. Pritožnika pozove, da postavi tudi zahtevek za pravično zadoščenje za primer, da se ugotovi kršitev države. Če je razpisana obravnava mora imeti pritožnik odvetnika, lahko pa sodišče zaprosi tudi za pravno pomoč za kritje stroškov tega zastopanja. ESČP odloči s sodbo, s katero ugotovi obstoj kršitve in obsodi državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine za kršeno pravico. Vse sodbe so objavljene na spletni strani EKČP.
EK je objavila Smernice za boljši in pravičnejši dostop državljanov do nacionalnih sodišč v okoljskih zadevah
V aprilu nas je prijetno presenetila novica Evropske komisije o objavi vodiča za boljši in pravičnejši dostop državljanov do nacionalnih sodišč v okoljskih zadevah. Mednarodne okoljske organizacije si že več let prizadevajo, da bi EU sprejela direktivo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki bi poenotila pravila učinkovitega dostopanja do pravnega varstva v državah članicah.
EU je namreč podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Glede dostopa do informacij je namreč sprejela Direktivo 2003/4/ES o dostopu do informacij o okolju in bi po tem zgledu lahko sprejela tudi direktivo za učinkovit dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja, ki je v praksi najslabše izvajani del Aarhuške konvencije. Pobude doslej niso bile uspešne, prizadevanja pa so očitno rezultirala v navedenih smernicah.
Pomembne sodne odločitve za varstvo narave po svetu
reka Whanganui na Novi Zelandiji je dobila status nosilca pravic
tudi Indijski reki Ganges in Yamuna sta pridobili pravico biti nosilec pravic
Avstrijsko zvezno upravno sodišče je zavrnilo graditev tretje pristajalne steze na Dunajskem letališču zaradi varstva pred podnebnimi spremembami. Skladno z zakonom o podnebnih spremembah in zavezah države glede podnebnih ciljev je ocenilo, da negativni potencialni učinek povečanih emisij CO2 pretehta potencialni pozitivni učinek graditve.
Pobuda
Earth Law Center je podal pobudo za zaščito pravic oceanov zaradi prekomernega onesnaževanja, pretiranega ribolova in uničenja morskega okolja. Iniciativa je podana v kontekstu prihajajoče konference Združenih narodov o oceanih.
E-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo
Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.
Kohezijski kotiček
Objavljen Life 2017
28. aprila je bil objavljen razpis za sofinanciranje projektov programa Life v letu 2017. Več info o samem razpisu je na voljo na spletni strani Life programa in Life Slovenija.
Napovednik dogodkov
6. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Zagorje ob Savi
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 6. junija v Zagorju ob Savi. Več…
8. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Postojna
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 8. junija v Postojni. Več…
9. 6.: Ujemite največjo luno na Gorenjskem … v svoj fotoaparat!
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas vabi na fotografsko-naravoslovni doživljajski dogodek, ki bo potekal v petek, 9. junija, v Zgornji Besnici. Več…
13. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Novo mesto
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 13. junija v Novem mestu. Več…
26. 6.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
25. 6. – 2. 7.: Dijaški biološki tabor (Gračišče – Občina Koper)
Herpetološko društvo že sedmo leto zapored vabi srednješolce na Dijaški biološki tabor. Tabor je namenjen dijakom, ki jih zanimajo biologija, raziskovalno terensko delo in naravovarstvo.
Na taboru bodo udeleženci spoznali biološko raznolikost in naravno dediščino območja. Podrobneje se bodo seznanili z biološkim delom in z metodami terenskega biološkega raziskovanja. Delo na taboru bo organizirano v manjših raziskovalnih skupinah (za netopirje, kačji pastirje, dvoživke, plazilce, botaniko), ki jih bodo vodili izkušeni mentorji. Organizirani bosta tudi dve strokovni biološki predavanji. Ob popoldnevih bo tudi prosti čas, namenjen druženju, športnim in družabnim aktivnostim.
Vse informacije in prijavnica so dostopni na spletni strani: https://dijaskitabor.wordpress.com/
Spremljate pa jih lahko tudi na Facebooku: https://www.facebook.com/dijaski.bioloski.tabor/
