Uvodnik
DS za financiranje okoljskih NVO: Goldmanova nagrada daje okoljskim aktivistom močno spodbudo
Nagrado, ki je na področju okolja vredna toliko kot Nobelova, je tokrat prejel tudi Slovenec, Uroš Macerl iz nevladne organizacije Eko krog za ustavitev sosežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah. Goldmanova nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo aktivistom s šestih kontinentov, je pokazatelj, da v ospredje življenja našega časa in prostora stopajo teme, ki so neposredno povezane z okoljem, saj napovedi za prihodnje bivanje človeka na planetu Zemlja še nikoli prej niso bile tako črne.
Zasavski primer Uroša Macerla in celotne organizacije Eko krog je zgodba, ki razkriva žalostno realnost podrejenosti področja varstva okolja interesom kapitala in brezbrižnosti države za zdravje ljudi. Številni Eko krogovci so preučevali ne le stotine listov, ampak kilograme dokumentacije, da so se argumentirano in v postopkih, ki so namenjeni prav varstvu pravice do zdravega življenjskega okolja, borili za znosno življenje tam, kjer so njihovi domovi. Ob tem so odkrili poglavitne sistemske pomanjkljivosti varstva okolja v Sloveniji in razkrili, s kakšnimi ovirami se mora taka skupina soočiti pri uveljavljanju svoje ustavne pravice.
Zavedati se moramo, da država skrbi za različne interese, vendar politiki pod pritiskom kapitala pogosto sledijo interesom le-tega, ne pa interesom ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Okolje nima svojega glasu, zato so skupine posameznikov in okoljske nevladne organizacije tisti, ki se lahko v dobro vseh zoperstavijo škodljivim ravnanjem države in kapitala. Slovenija se razglaša za zeleno državo, obenem pa pogosto izvaja ukrepe, ki so s tem nekonsistentni.
Nagrada je priznanje za opravljeno delo in daje pogum za naprej. Hkrati je tudi spodbuda vsem drugim posameznikom, skupinam ali organizacijam, ki si upajo spregovoriti in odigrati vlogo aktivnih državljanov, ki investirajo ogromno časa in energije, se borijo za skupno dobro in ne za lastne interese.
Tudi nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, se pridružujejo čestitkam in navajajo: “Uroš in Eko krog sta nam velik zgled in močan navdih. Sreča je na strani pogumnih, ampak šele po trdem delu.”
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Slovenski E-forum, društvo za ekonomiko energetike in ekologijo in Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS, člana Plana B za Slovenijo, sta 21. in 24. aprila 2017 vložili tožbo zoper sklep Agencije RS za okolje z dne 13.10.2016, da za nameravani poseg »Rudarski objekt za bogatenje mineralnih surovin« podjetja Geoenergo d.o.o ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Več…
Predstavniki mreže Plan B za Slovenijo so se v mesecu aprilu udeležili tudi rednega srečanja pri Varuhu človekovih pravic, tokrat s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podali pa smo tudi pripombe in predloga na dva pomembna dokumenta v javni objavi:
– Osnutek Oblike poročila o izvajanju Aarhuške konvencije v skladu s sklepom IV/4 (ECE/MP.PP/2011/2/dod. 1) v javni objavi do 28. 4. 2017;
– Osnutek Načrta priprave NPVO 2030 v javni objavi do 28. 4. 2017
Posveti za usklajevanje stališč članic znotraj mreže Plan B za Slovenijo
Globalne podnebne spremembe so iz teorije prerasle v resno grožnjo okolju in ljudem. Ko pride do vprašanja, kje in kako pridobivati energijo, dajemo nevladne organizacije v Sloveniji zelo različne odgovore. Z namenom izmenjave različnih vidikov in poskusom usklajevanja zahtev smo v mreži Plan B za Slovenijo organizirali sklop posvetov:
6. aprila je potekal posvet na temo hidroenergije
20. aprila je potekal posvet na temo vetrne energije
25. aprila je potekal posvet na temo jedrske energije
Projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj nominiran za EU projekt, moj projekt 2017
Do 8. maja še lahko oddate glas v natečaju SVRKja za naj EU projekt, med katerimi je nominiran tudi projekt Plan B za Slovenijo, mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.
Uspešni projekti, ki Sloveniji prinašajo dodano vrednost, državljanom pa zaupanje v njihovo upravljanje, so ključni cilj tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Do leta 2023 ima Slovenija na voljo dobre 3 milijarde evrov razpoložljivih evropskih sredstev, s katerimi je bilo do sedaj podprtih več kot 184 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti več kot 900 milijonov evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta.
Iz aktivnosti članic
Zavržena hrana je spregovorila
Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi v medijski kampanji pozivamo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«. Potica, ki je preživela veliko noč, smetana, ki je ni bilo v receptu, klobasa iz akcije 3+1 in paradižnik, tragični junak serije vzemi še enega, govorijo o tem, da hrano zavržemo, ker nanjo pozabimo, ne načrtujemo ali pa je ne shranjujemo pravilno. Več…
Kako nas je združila ideja o čisti Sloveniji
Te dni mineva sedem let od prve največje okoljevarstvene prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri je sodelovalo okoli 270.000 ljudi, kar je 13 % takratnega prebivalstva Slovenije. A v teh dneh, ko prostovoljci čistijo sprehajalne poti in druge lokacije slovenskih občin, je zaznati povečano število novonastalih divjih odlagališč in drugih odpadkov v naravi. Več…
Delavnice Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti
Razmišljate o postavitvi skupnostne elektrarne na sonce ali veter? Morda o vzpostavitvi skupnostnih vrtičkov, ali ureditvi prostora, ki bi služil kot dnevna soba lokalne skupnosti? Imate druge ideje za skupnostne projekte, ali bi radi slišali, kakšne ideje imajo drugi v vašem okolju in kako je nekaterim že uspelo? Več…
Pravica za moje piškote
V začetku aprila se je v Učilni okusov odvila predstavitev študije o palmovem olju ter peticije »Pravica za moje piškote«. Društvu Focus se je pridružila tudi Manca Rudolf iz Rudolfove malce ter prikazala kako lahko sami iz lokalnih in ekoloških sestavin naredimo odlične sladice, za katere nam bo hvaležno tako naše telo kot okolje in širšo skupnost. Več…
Natečaj PraviLNO pečeno
Kdo od nas z veseljem ne ugrizne v tropski sadež? Pa bi jim znali dodati same take sestavine, za katere veste, od kod prihajajo in kdo jih je pridelal? Sprejmite izziv ter se prijavite na natečaj PraviLNO pečeno.
Sodelujte pri sestavljanju knjižice receptov s pekarskimi izdelki iz surovin pridelanih lokalno, ekološko ali po načelih pravične trgovine, potegujte se za nagrade, bon za pravično trgovino, ter nam pomagajte zbrati sredstva za nakup pravične čokolade za otroke Zveze prijateljev mladine. Več…
Vsaka medalja ima dve plati – miti o bioplastiki
Vlada prepričanje, da se z uporabo bioplastike rešimo okoljevarstvenih problemov, kot so onesnaženje vodotokov in morij, posledično umiranje številnih živali, onesnaženje virov morske hrane in še marsičesa. Glede na samo poimenovanje te vrste materiala se je oblikovalo mnenje (recimo temu kar mit), da se bioplastika hitro razgradi v vsakem naravnem okolju, da (oz. ker) je narejena zgolj iz naravi prijaznih materialov ter da v nobenem pogledu ni škodljiva za planet. Vendar nam že sama dejstva o lastnostih in načinu proizvodnje bioplastike ter procesi in dejavniki razkrajanja snovi rišejo drugačno sliko. Več…
Spodbude komunalnih podjetij za odgovornejše ravnanje z odpadki
Pred svojimi domovi imamo praviloma postavljene zabojnike različnih barv, vsak mesec pa nas v nabiralniku čaka račun komunalnega podjetja za odstranjevanje smeti, ki se nam nakopičijo čez mesec. Pravila ločenega odlaganja odpadkov se malenkostno razlikujejo od komunale do komunale, razlike pa so tudi v odnosu teh podjetij do svojih uporabnikov. Več…
Peticija: Pravica za moje piškote: prenehajte žrtvovati okolje in človekove pravice
V EU vsakodnevno jemo piškote. Ti piškoti pa trenutno vsebujejo skrito sestavino zlorab človekovih pravic in okoljske škode. Kot državljani zavračamo nadaljnjo podporo tovrstnim zlorabam ter pozivamo EU, naj evropska podjetja prisili, da bodo odgovarjala za kršitve, ki se dogajajo vzdolž njihovih celotnih dobavnih verig. Metode, ki se jih poslužujejo podjetja za preprečevanje krivic vzdolž njihovih dobavnih verig, trenutno temeljijo le na prostovoljni osnovi in ostajajo neučinkovite. Več…
V iskanju arktičnih lisic
19. aprila je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani potekalo predavanje z naslovom V iskanju arktičnih lisic. V predavanju sta avtorja predstavila svoja doživetja tekom poletnega dela v Švedskem gorovju, v iskanju arktičnih lisic. Avtorja sta se kot prostovoljca pridružila švedskemu projektu na arktičnih lisicah (Fjällrävsprojektet) z glavnim namenom monitoringa in raziskovanja te vrste, več tedenski trekking po arktični tundri pa jima je postregel tudi z obilo izkušenj o preživetju v novem, neznanem okolju. Več…
Letno poročilo Umanotere 2016: Vse to je ista zgodba in mi smo del nje
Vabljeni k prebiranju letnega poročila 2016, kjer lahko preberete, kje vse se rojevajo dobre zgodbe, in se seznanite s tisto drugo potjo… Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: EU normativni okvir za okolje
Slovenija je dolžna spoštovati pravni red Evropske unije (EU) na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (veljavna prečiščena različica).
Zahteve glede delovanja EU na področju okolja določajo 191. do 193. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zavezujoči splošni akti (predpisi) na ravni EU so direktive in uredbe.
{slider title=”Več” open=”false”}
Direktiva je za vsako državo članico zavezujoča glede rezultata, vendar prepušča državnim organom izbiro oblike in metode. Direktive tako praviloma ni možno neposredno uporabljati, pač pa je njene usmeritve država dolžna prenesti v svoj pravni red. Če pa tega država ne stori pravočasno, direktiva neposredno učinkuje, vendar le v razmerju posameznika zoper državo. Posamezne določbe direktive lahko tako neposredno učinkujejo, če so dovolj jasne in nepogojne. Že pred potekom roka za prenos, pa je potrebno nacionalne pravne norme razlagati v skladu z namenom in besedilom sprejete direktive (načelo lojalne razlage). Uredbe pa so zavezujoče v celoti in se uporabljajo neposredno, torej enako kot nacionalna zakonodaja. Države pri uporabi in izvajanju uredb niso svobodne pri izbiri oblike in metode izvajanja.
EU ima seveda tudi mnoge programske dokumente, ki niso predpisi in zato niso pravno zavezujoči, vsekakor pa lahko pomagajo pri oblikovanju argumentacije v postopkih. Najpomembnejši je obdobni akcijski program za okolje (veljavni sedmi okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«).
Predpise EU je možno najti na spletni strani EUR LEX, predpisi pa so objavljeni v Uradnem listu EU. Evropska komisija si prizadeva za širitev znanja o varstvu okolja in v ta namen organizira poučne spletne izobraževalne module. Podrobnejše vsebine o pravnem sistemu varstva okolja v EU pa je možno najti v vodilni monografiji s tega področja European Environmental Law (prost dostop do publikacije). Evropske politike so v RS predstavljene v okviru Ministrstva za zunanje zadeve.
Pomemben sistem varstva okolja predstavlja sodni sistem EU. Mehanizme varstva sproža Evropska komisija, ki je izvršilni organ EU v primeru, da država članica krši pravni red EU. Komisija začne zoper državo najprej neformalni postopek poizvedovanja (EU pilot), v okviru katerega se razjasnjuje problem, Evropska komisija in država članica pa iščeta rešitve. Formalni del postopka pa se začne z uradnim opominom Evropske komisije članici, na katerega mora država odgovoriti s pojasnili. Če Evropska komisija tui po tem meni, da kršitev obstaja, naslovi na državo članico obrazloženo mnenje, v katerem navede kršitev in določi rok za njeno odpravo. Če država ne odpravi kršitve, lahko Evropska komisija predloži zadevo Sodišču Evropske unije, ki izda sodbo s katero ugotovi ali je država članica kršila pravni red ali ne. Če država tudi tedaj ne odpravi kršitve, ji lahko sodišče na predlog Evropske komisije naloži plačilo kazni.
Evropska komisija zoper državo začne postopek, ker sama ugotovi domnevno kršitev, najpogosteje pa na podlagi posameznikov ali organizacij, ki na Evropsko komisijo vložijo pritožbo. Zaželeno je, da je pritožba dobro pripravljena, konkretna, argumentirana in podkrepljena z dokazili. V tem primeru ima več upanja, da bo Evropska komisija začela pilotni postopek. Za področje varstva okolja se vloži pritožba na Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji.
E-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo
Vabimo vas, da se prijavite na e-seminar Varstvo okolja – pravna ureditev in varstvo, ki je že nekaj mesecev del mesečnih novic mreže. Skozi serijo prispevkov so sistematično predstavljeni mednarodni, EU in nacionalni normativni okvirji varstva okolja. S prijavo na polona@planbzaslovenijo.si si boste zagotovili prejem vsakokratnega prispevka (in vseh za nazaj) na vaš e-naslov.
Napovednik dogodkov
4. 5.: Predavanje Dom brez odpadkov
Društvo Ekologi brez meja vabi na predavanje Dom brez odpadkov, ki bo 4. maja ob 17.30 uri v Domu ustvarjalnostih mladih v Mariboru. Več…
13. 5.: Fair trade piknik
Društvo Focus vabi na FAIRTRADE PIKNIK, ki se bo odvil v soboto, 13. maja 2017, v parku Tivoli (v bližini Čolnarne). Več…
16. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Maribor
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 16. maja v Mariboru. Več…
23. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Koper
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 23. maja v Kopru. Več…
24. 5.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
26. 5.: Zbor članic mreže 2017
Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo se bo letos odvilo 26. maja. Družili se bomo v čudovitem ambientu v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Za več info spremljajte napovednik dogodkov na spletni strani mreže.
30. 5.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Kranj
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 30. maja v Kranju. Več…
6. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Zagorje ob Savi
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 6. junija v Zagorju ob Savi. Več…
8. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Postojna
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 8. junija v Postojni. Več…
13. 6.: Delavnica Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v lokalni skupnosti – Novo mesto
Umanotera, PIC in Focus vabijo na delavnico Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala 13. junija v Novem mestu. Več…
