Uvodnik
Ana Hace, Morigenos: Življenjski krog ali kako se vsa naša dejanja vedno vrnejo nazaj k nam
Vse prepogosto se dogaja, da nam zmanjkuje časa za tiste, res pomembne stvari v življenju. Vsakodnevne skrbi in opravila naše misli preusmerijo v izpolnjevanje zadanih nalog. Misli mnogih ljudi so zato daleč od skrbi za naravo, čeprav smo njen del. Naša dejanja posredno ali neposredno vplivajo na spreminjanje okolja in slej ko prej se vse vedno vrne do nas. Pa vendar, pogosto ravnamo ne da bi pomislili na posledice.
Oceani so izjemno pomemben del ekosistema. Uravnavajo podnebje, so vir hrane in energije, predstavljajo prometne poti med kontinenti, so vir izjemne biotske pestrosti in nenazadnje nam nudijo tudi sprostitev in rekreacijo. A ta vir in storitve niso neskončne. Po ocenah organizacije za hrano in kmetijstvo združenih narodov – FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) je 31 % svetovnih ribolovnih območij preveč izkoriščenih in 58 % polno izkoriščenih. Evropska okoljska agencija (EEA) ugotavlja, da je večina ribjih zalog komercialnega pomena v evropskih vodah izven varnih bioloških mej.
Prekomerni ribolov nima le očitnih negativnih vplivov na ribje zaloge, temveč tudi na morski ekosistem. V močno izkoriščenih morjih pride do znižanja biodiverzitete, zmanjšanja produkcije naravnih virov, upada povprečne trofične stopnje, povečanega nenamernega ulova ter večjega vpliva na antropogeno spreminjanje habitata. V zakone je zato potrebno uvesti ekosistemsko komponento, ki bi omogočala smotrno rabo naravnih virov brez večjih degradacijskih učinkov. Dovolj objektivne in izmerljive parametre za ekosistemsko upravljanje je zelo težko določiti, posebno zaradi specifičnosti posameznih ekosistemov. Potrebno je dobro poznati značilnosti vrst in njihove potrebe, interakcije med vrstami, njihov habitat ter nosilnost okolja. Na žalost teh informacij primanjkuje, saj za veliko število vrst ni niti dovolj zanesljivih ocen o njihovem številu. Stopnja biodiverzitete hitro upada in vrste izginjajo pred našimi očmi.
Pogled na naš mali košček morja prav tako razkrije, da moramo nanj bolje paziti. Zadnje analize raziskav so pokazale, da prepovedana onesnaževala še vedno ogrožajo evropske delfine, tudi slovenske. Koncentracije PCB (poliklorirani bifenili) spojin v tkivih delfinov, ki jih zadnjih 14 let preučujemo v Tržaškem zalivu, so razmeroma visoke in zaskrbljujoče. Skoraj vse namreč presegajo vrednosti, ob katerih lahko pride do fizioloških odzivov v živalih. Delfini so pomembni bioindikatorji, preko katerih lahko izvemo marsikaj o stanju morskega ekosistema. Njihova zaščita in zbiranje podatkov je tudi obveza po Evropski zakonodaji (med drugim: Direktiva o habitatih in morska strategija) in mednarodnih sporazumih (npr. Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem). Poleg tega so delfini zelo karizmatične živali, s katerimi lahko ljudem približamo pomen varstva morskega okolja in pomembni naravni pokazatelji nekaterih vidikov stanja morskega ekosistema. Evropska komisija je v decembru 2016 objavila zaključke morskega biografskega seminarja, kjer je Sloveniji za delfine dodelila oceno večje nezadostnosti, saj zanje še vedno nimamo določenega varstvenega območja.
Kako bomo poskrbeli za naše morje in življenje v njem ni odvisno zgolj od politike. Veliko je na nas samih– z odgovornim in spoštljivim odnosom do narave lahko kot posamezniki prispevamo k spremembam. Z vsakodnevnimi odločitvami in ravnanjem bodimo zgled drugim.
Fotografija: Ana Hace, Morigenos
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Konec novembra je Ministrstvo za javno upravo v javno razpravo dalo osnutek Zakona o nevladnih organizacijah, na katerega smo NVO lahko oddale pripombe in predloge do 12. 1. 2017. CNVOS je v januarju izvedel dva nevladniška posveta, na katerih smo NVO imele priložnost podati svoje mnenje in predloge. Posveta smo se udeležile tudi članice mreže.
V četrtek, 26. januarja, smo se na Občini Hoče – Slivnica udeležili sestanka glede Javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev št. 2 Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče-Slivnica in Okoljskega poročila. Naj spomnimo – novembra 2016 je Vlada RS obravnavala predlog Zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v Občini Hoče-Slivnica, s katerim je rušila celoten sistem urejanja prostora, načrtovanja in varstva okolja. Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo sta pripravili skupni dopis, s katerim sta izrazili nasprotovanje načinu predlaganega umeščanja konkretne zasebne investicije v prostor.
V petek, 27. januarja, je Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora RS obravnaval predlog stališča Slovenije do predloga evropske uredbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij TGP v državah članicah v obdobju 2021 – 2030, ki jo poznamo tudi pod imenom uredba o delitvi naporov.
Odbor je sprejel amandma, ki ga je na predlog stališča vlade, na podlagi stališč NVO pripravila Združena levica in s tem vladi naložil, da zagovarja dvig ciljev zmanjšanja emisij na EU ravni, da nasprotuje možnosti rabe raznih ‘odpustkov’ pri doseganju ciljev (vključno s ponori), se zavzame za letno spremljanje doseganja ciljev itn. Sprejeto stališče je veliko bolj ambiciozno od predloga vlade in se razlikuje od stališč, ki jih je Slovenija zagovarjala v dosedanjih razpravah na EU ravni.
Sprejet Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave
20. januarja je bil objavljen Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za leto 2017, ki v načrtovalskem obdobju 2016/17 načrtuje odvzem 113 osebkov rjavega medveda ter 10 osebkov volka iz narave. Odvzem je skupno število iz narave odvzetih osebkov, ki poleg odstrela vključuje tudi vse druge oblike naravne ali s strani človeka povzročene smrtnosti. Več…
Iz aktivnosti članic
Pomagajte nam pri promociji pobude državljanov EU »REŠITE TLA«
V Sloveniji več kot očitno s tlemi in rodovitno zemljo ravnamo prav grozljivo, podobno je v še nekaterih evropskih državah. Partnerji te evropske pobude, med katerimi je tudi Inštitut za trajnostni razvoj, opozarjamo, da vsako minuto s svojimi dejanji ogrožamo zemljo, jo uničujemo, onesnažujemo, izkoriščamo, zastrupljamo, neustrezno ravnamo z njo in jo siromašimo… ob tem pa sploh ne obstaja evropska zakonodaja, ki bi tla celovito zavarovala!
Zdrava, živa tla nas varujejo pred okoljskimi katastrofami, podnebnimi spremembami in strupi, ki nas obdajajo. Zato se nas je prek 400 evropskih civilno družbenih organizacij združilo v koalicijo »People4Soil«, s katero EU pozivamo k uvedbi posebnih predpisov za varstvo tal, ki so za življenje enako pomembna kot voda in zrak. Podpisi se že zbirajo, kar smo na ITR že objavili in o tem poslali sporočilo za medije/javnost v decembru. Prosimo, če lahko tudi vi prek svojih organizacij oziroma mrež pozovete ljudi k podpisu te res pomembne pobude, tu povezava na slovensko stran: https://www.people4soil.eu/sl
Izšli priročniki za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri
Organizacije Focus, Umanotera, IPOP in PIC so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravile vrsto gradiv, s katerimi želijo podpreti pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov pri prevzemanju aktivne vloge v izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Več…
Predstavitev izbranih skupnostnih projektov v MO Nova Gorica
31. januarja so partnerji projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Focus, IPoP, Umanotera in PiC v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica predstavili izbrane skupnostne projekte v MO Nova Gorica. Predstavili so pilotne projekte, priročnike za njihovo izvedbo in nadaljnje izvedbene korake občine v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Več…
Trajnostna mobilnost v praksi – priporočila za odločevalce
Partnerji projekta Trajnostna mobilnost v praksi – Inštitut za politike prostora, društvo Focus in CIPRA Slovenija so objavili priporočila za odločevalce, s katerimi so želeli prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti niso le puhlice, da so mnogi že izvedeni tudi v naši bližini in da jih lahko z le malo prilagoditvami in nekaj dobre volje prenesemo v tista mesta in vasi, kjer jih še ne poznajo.
Kljub temu, da je Slovenija v zadnjih letih opazno povečala energetsko učinkovitost na številnih področjih, je na področju mobilnosti zaradi netrajnostnih mobilnostnih navad uspeh neznaten. To se kaže v številnih kazalcih trajnostne mobilnosti, ki nas uvrščajo proti repu Evropske unije. Prebivalci Slovenije smo v evropskem vrhu pri porabi družinskega proračuna za mobilnost, pri čemer je največji strošek avtomobil. Prav tako razseljevanje prebivalcev in delovnih mest iz osrednjih delov mest v predmestja in širše regije povzroča trajno visoke stroške za gradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture ter rabe energije v prometu. Več…
Izšel je priročnik “Sadje naj bo pravično!”
Društvo Focus je ob sodelovanju z zadrugo Buna izdal priročnik »Sadje naj bo pravično!«, ki nas na krilih tropskega sadja popelje na potovanje po dobavnih verigah, kjer se lahko vživimo v različne vloge, razmišljamo in raziskujemo na podlagi dostopnih informacij ter se sprehodimo skozi čas. Sadje v priročniku postane orodje za razmislek o vlogi posameznika v družbi ter o pomenu globalnih odnosov in lokalnih rešitev.
V priročniku predstavljamo sadje skozi zgodovinsko perspektivo, se posvetimo načinom pridelave in izpostavimo zanimivosti. Predstavljamo tudi ozadja trgovine s tropskim sadjem ter predlagamo aktivnosti, ki jih lahko izvedete v različnih časovnih obdobjih, s slikovnim materialom in navodili za izvedbo. Aktivnosti si lahko prilagodite glede na interes, starost ter vsebinske poudarke posameznih predmetov (ali tematskih dni). Več…
Zimske temperature razkrivajo globino problema energetske revščine
19. januarja je v Ljubljani potekala konferenca “Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni”, na kateri so predstavniki različnih ministrstev in strokovne javnosti iskali dolgoročne rešitve problema energetske revščine. V Sloveniji imamo vse več energetsko revnih gospodinjstev, saj rast cen energije prehiteva rast dohodkov. Energetska revščina najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo bivališča. Več…
Vloga lokalnih predpisov za prireditve brez odpadkov
V okviru projekta Zero Waste Turizem Ekologi brez meja raziskujejo tudi lokalne pravne okvirje, ki lahko prispevajo k prireditvam z manj odpadki. Po pogovorih in preliminarnemu pregledu so odkrili več primerov dobrih praks, a so prepričani, da se jih v suhoparnih predpisih in izven njih skriva še več. Več…
Kako so obdarovala Krilca?
Krilca, darila s čarobno močjo, so zaživela novembra 2007 in razveseljevala po Sloveniji, državah bivše Jugoslavije in državah globalnega juga do januarja 2017. V tem času je bilo prodanih kar 8.026 daril in partnerskim organizacijam smo za izvedbo nakazali 175.439,24 EUR. Še posebej navdihujoča so dobra dela, ki so bila narejena na terenu. Več…
Vabilo za video natečaj za OŠ in SŠ: »Jej lokalno, misli globalno!«
Inštitut za trajnostni razvoj vabi osnovne in srednje šole (starost 12 – 19 let) k sodelovanju v nacionalnem video natečaju za izdelavo 30-sekundnega videa – družbeno odgovornega oglasa na temo odgovorne potrošnje, trajnostnih prehranskih sistemov in pravice do zdrave hrane z vidika SAMOPRESKRBE S HRANO.
Namen natečaja je spodbujati aktivno udeležbo učencev/dijakov pri reševanju zgoraj omenjenih problematik in poteka v okviru projekta EAThink2015.
Rok za oddajo video posnetkov je 28. februar 2017, potrebna je predhodna prijava za sodelovanje.
Zmagovalni video bo nagrajen s profesionalno izdelavo, za katero bo poskrbela produkcijska hiša, in bo predvajan po spletu in na nacionalni televiziji. Zmagovalni video bo tudi vključen v naknadni natečaj na evropski ravni.
Več informacij TUKAJ in na:
Tel. (01) 439 74 60, 051 368 890, 0590 71 333; info@itr.si
Predavanje Po sledeh šakala
V začetku januarja se je na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za biologijo v organizaciji društva Dinaricum odvilo predavanje Janeza Tarmana, Po sledeh šakala. Vsi, ki ste predavanje zamudili ali se ga niste utegnili udeležiti, si lahko pogledate videoposnetek. Več…
Izšla je 10. številka Trdoživa
V jubilejni, 10. številki biltena terenskih biologov – Trdoživa – najdete kopico zanimivih prispevkov, ki so jih prispevali člani osmih naravoslovnih društev (Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Botanično društvo Slovenije, Herpetološko društvo, Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija Ljubljana, Slovensko odonatološko društvo, Morigenos, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Društvo Dinaricum). Več…
5. Noč delfinov
Društvo Morigenos je v četrtek, 19. januarja, uspešno organiziralo že 5. Noč delfinov, na kateri so predstavili delo društva v preteklem letu in se zahvalili vsem, ki jih pri delu podpirajo. Več…
Inštitut za trajnostni razvoj vabi prostovoljce
Za naše delo na področju pesticidov in GSO vabimo k sodelovanju prostovoljce z interesom za ta področja in dobrim znanjem angleščine in slovenščine ;):
– za sodelovanje pri prizadevanju za prepoved rabe pesticidov na okoljsko občutljivih območjih v okviru Programa razvoja podeželja,
– za sodelovanje pri vmesnem pregledu izvajanja nacionalne Strategije o trajnostni rabi pesticidov (ime je neumno, se strinjamo…),
– za spremljanje aktualnih dogajanj na področju GSO v EU in ustrezno odzivanje.
Če vas zanima, nas obiščite ali nam pišite nam na info@itr.si!
Pravni kotiček
Pripravil PiC
E-seminar: Konvencija o jedrski varnosti
Konvencija o jedrski varnosti (Convention on nuclear safety) je bila sprejeta 17. 6. 1994 na diplomatski konferenci na Dunaju pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency) in je začela veljati 24. 10. 1996. Republika Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o jedrski varnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/96). Konvencija določa predvsem obveznost držav, da vzpostavijo zakonski okvir za urejanje varnosti jedrskih objektov, ki mora zagotavljati varnostne zahteve, sistem izdajanja dovoljenj (vključno z odvzemom, spremembo ali preklicem) in prepoved obratovanja brez dovoljenja, sistem upravne inšpekcije in ocenjevanja skladnosti delovanja jedrskih objektov s predpisi in dovoljenji. Država je dolžna vzpostaviti pristojen organ ter zagotoviti ustrezno varnost objektov, njihovega delovanja in varnost pred sevanjem.
Poleg te je RS od bivše države nasledila še Konvencijo o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti, Konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah ter Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala. Vse so dostopne na spletni strani Agencije za jedrsko varnost RS, kjer so navedene tudi druge multilateralne pogodbe s področja jedrske varnosti.
Področje radioaktivnih odpadkov ureja Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management), ki je bila sprejeta na Dunaju 5. 9. 1997 in je stopila v veljavo 18. 6. 2001. RS jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/99). Konvencija se nanaša na varnost ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar je izrabljeno gorivo rezultat obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev in deloma tudi odpadkov iz civilne uporabe. Vsaka pogodbenica mora sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovi čim manjšo proizvodnjo radioaktivnih odpadkov, čim manjšo izpostavljenost in večjo zaščito posameznikov, družbe in okolja, se izogibati ravnanjem, katerih vplive na prihodnje generacije je mogoče logično napovedati in so večji od dovoljenih za sedanjo generacijo ter se izogibati prelaganju pretiranih bremen na prihodnje generacije.
Justice & Environment – rezultati raziskave o primerih dobre prakse prenosa EIA direktive
Justice and Environment je mednarodna mreža nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pravnim varstvom okolja. Deluje po delovnih skupinah, katerih ena se ukvarja tudi s presojami vplivov na okolje. Glede na to, da morajo države do 17. maja 2017 prenesti v svoj pravni red Direktivo 2014/52/EU, ki spreminja in dopolnjuje Direktivo 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (EIA direktivo), je delovna skupina opravila pregled stanja prenosa po nekaterih državah in zbrala dobre prakse prenosa. Rezultati so objavljeni na njihovi spletni strani. Primeri so bili zbrani na podlagi izpolnjevanja vprašalnika v 7 državah, kjer so na vprašanja odgovarjali tako odločevalci, nevladne organizacije in izdelovalci okoljskih poročil. Iz Slovenije je v delovni skupini sodeloval Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, slovenski primer pa je bil tudi uvrščen med dobre prakse. Gre za ureditev sistema presoje vplivov na okolje, kot jo je Zakon o varstvu okolja določal me leti 2004 in 2008, ko je okoljsko poročilo pregledal še neodvisen revizor.
Varstvo volkov
Društvo za ohranjanje naravne dediščine (DONDES, status v javnem interesu na področju ohranjanja narave) in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (status v javnem interesu na področju varstva okolja) sta vložila pobudo Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 64/2016 z dne 14.10.2016) in Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017 (Uradni list št. 3/2017 z dne 20.1.2017), ker sta v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo), za odstrel nimata podlage v Zakonu o ohranjanju narave, specifično pa za letošnji odstrel volkov niso izpolnjeni vsi pogoji Habitatne direktive.
Po tem, ko sta navedeni organizaciji po več letih prizadevanj dosegli razveljavitev Priloge 2 Pravilnika
o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je določal vsakoletni odstrel volkov (sodba Upravnega sodišča), je vlada spremenila Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah tako, da je pravilnik ministrstva zamenjala z odlokom vlade. To pomeni, da je poleg ureditve, ki zahteva izdajo odločb o odstrelu v upravnem postopku, še naprej ohranila tudi odstrel s splošnim pravnim aktom, s tem, da je zamenjala vrsto tega akta. Navedeni organizaciji izpodbijata ustavnost take ureditve, saj onemogoča dostop do učinkovitih pravnih sredstev za varstvo zavarovanih živali, kar je v nasprotju z Aarhuško konvencijo.
Ker pa je Ustavno sodišče z zadnjo odločitvijo v tej stvari sklenilo, da ima sporna priloga dotedanjega pravilnika značilnosti posamičnega pravnega akta, zaradi česar sta navedeni organizaciji potem uspešno uveljavljali pravno varstvo pred Upravnim sodiščem, sta tudi tokrat iz previdnosti glede Priloge 2 novega spornega odloka vložili tožbo tudi na Upravno sodišče. Priloga 2 je v bistvenih sestavinah namreč podobna prilogi prejšnjega pravilnika. Organizaciji menita, da država ni izkazala potrebnega pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti glede problema, ki je razlog odstrela. Kot doslej, je po mnenju Zavoda za gozdove odstrel volkov potreben »zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem in je z vidika družbene sprejemljivosti nekaterih interesnih skupin (rejci drobnice, lovci, …) tako primeren kot nujen ukrep«. Organizaciji sta predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja odstrela.
Normativni program vlade za leto 2017
Vlada je na seji dne 12. 1. 2017 sprejela Normativni program dela vlade za leto 2017. Za področje okolja so pomembni naslednji predpisi, katerih sprejem se načrtuje v tem letu: Zakon o varstvu okolja, Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon, Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, Načrt upravljanja z morskim okoljem. Skupaj je predvidenih za sprejem 6 zakonov, 13 uredb oziroma sklepov vlade in 3 pravilniki ministrice za okolje in prostor.
Kohezijski kotiček
Delavnica za uspešno prijavo na program Evropa za državljane
6. februarja 2017 bo na CMEPIUS-u potekala delavnica, namenjena predstavnikom javnih organov ali nepridobitnih organizacij s statusom pravne osebe, ki želijo prijaviti svojo projektno idejo v okviru programa Evropa za državljane. Na delavnici boste izvedeli, na kaj morate biti pozorni, da bo imela vaša projektna prijava več možnosti za uspeh. Več…
Razpis za dobre prakse programa URBACT
Program URBACT je objavil razpis za dobre prakse. Evropska mesta se soočajo z izzivi, kot so demografske spremembe, podnebni in okoljski cilji, brezposelnost in urbana revščina. Zato se iščejo prakse, s katerimi je mogoče te ovire premagati. Rok za prijavo je 31. marec 2017. Več…
Napovednik dogodkov
2. 2.: Srečanje Varuha človekovih pravic s predstavniki civilne družbe s področja okolja
V četrtek, 2. februarja, bo med 10.00 in 12.00 uro potekalo srečanje pri varuhinji s predstavniki Direkcije RS za vode.
2. 2.: Delavnica Naravna gradnja – pravilna izbira in izvedba
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vas v četrtek, 2. februarja, ob 18.00 uri vabi na delavnico Naravna gradnja – pravilna izbira in izvedba. Več…
5. 2.: Voden ogled po razstavi Končna postaja: morje?
Društvo Ekologi brez meja vas vabijo na brezplačno vodenje po razstavi Končna postaja: morje?, ki bo 5. februarja ob 11.00 uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Več…
28. 2. : Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
