Uvodnik
Renata Karba, Umanotera: Kaj se lahko naučimo iz slovenske turistične zgodbe?
V mikrokozmosu konference Global Green Destinations Day, ki se je odvila konec septembra, je bila Slovenija svetovni šampion »zelenosti«. Naša država je postala prva zelena turistična destinacija na svetu po novih standardih trajnostnega turizma za države. V projektu je sodelovala kot pilotna država in je dosegla 96 odstotkov vseh točk, kar je bilo ocenjeno kot izjemen rezultat.
Kako je slovenskemu turističnemu sektorju to uspelo v mednarodnem prostoru? Zakaj je turizem nadpovprečno uspešna panoga tudi znotraj slovenskega gospodarstva, saj skupaj s posrednimi učinki ustvari 13 % BDP in 13,3 % delovnih mest ter iz leta v leto raste? Tuji turisti v Sloveniji letno pustijo 2,3 milijarde EUR. Odgovori niso nič presenetljivega in se skladajo s pobudami, ki jih mreža Plan B že vrsto let želi videti implementirane na ravni države:
– sprejetje razvojnih usmeritev, ki se odzivajo na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov (1) ,
– kakovostno strokovno delo pristojnih inštitucij in skupno prizadevanje deležnikov iz različnih sektorjev,
– učinkovit sistem spodbud in podpora pri krepitvi zelenih kapacitet sektorja (2) ter
– konsistentno komuniciranje z deležniki in dobra promocija v mednarodnem prostoru (3).
Turistični sektor je empirično dokazal, da pobude naše mreže niso iz trte izvite. Od vlade (kdo bi preštel, katera po vrsti je že od našega poziva za zeleni razvojni preboj iz leta 2012) pa še vedno pričakujemo, da bo »sprejela državno razvojno strategijo in jo usmerila v zeleni razvojni preboj«. Oh, koliko izgubljenih let, koliko zamujenih priložnosti, koliko nepotrebnega opletanja in izgubljanja energije.
Pa se vrnimo k turizmu: podrobnejše poznavanje situacije na terenu pokaže, da v slovenskem turizmu (še) ni vse rožnato oz. zeleno. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih 17 občin in 10 ponudnikov turističnih namestitev. A v postopku ocenjevanja je že 11 novih – njihovo število stalno raste, s tem pa tudi kredibilnost trženja zelene ponudbe. Pred slovenskim turističnim sektorjem so tudi veliki izzivi. Globalne napovedi rasti mednarodnih turističnih obiskov so zastrašujoče: po podatkih Svetovne turistične organizacije naj bi leta 2030 turistično potovalo 1,8 milijarde ljudi, pri čemer skokovito narašča privlačnost zelenih destinacij. Rast števila nočitev kot kazalnik uspešnosti bo v Sloveniji čim hitreje potrebno zamenjati s poudarkom na vzpostavljanju ponudbe, ki bo resnično ustvarjala koristi za lokalno prebivalstvo in avtentična kulturna doživetja za turiste ter z učinkovitim usmerjanjem turističnih tokov. Prebivalci središča Ljubljane to potrebo že močno občutijo.
Tako kot se izkazuje neprimerno meriti uspešnost turističnega sektorja z rastjo števila turističnih nočitev, je na državni ravni neupravičeno meriti družbeni napredek z gospodarsko rastjo (BDP). Ta ni merilo človeškega blagostanja in ga zavračamo kot ultimativni cilj javnih politik. S poudarjanjem usmerjenosti v konkurenčnost in rast gospodarstva nas vlada tlači v model družbe rasti in vseh slabosti, ki so z njo povezane: neenakosti, ekološke nevzdržnosti, pomanjkanja občutka varnosti, primata ekonomije, pomanjkanja demokracije in tveganja konfliktov v prihodnosti.
Ni res, da mora nacionalno gospodarstvo »rasti ali umreti«. Nevladne organizacije lahko svoje ciljne javnosti večkrat spomnimo, da je pravi namen gospodarstva ustvarjanje družbene blaginje (in ne povečevanje dobičkov ter števila kakršnihkoli delovnih mest). Tako kot uspešnosti turističnega sektorja v prihodnosti ne bomo ocenjevali po rasti števila turistov, tudi ne sprejemamo poenostavljenega vatla za merjenje družbenega napredka. Ker (kot smo zapisali v vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri) se blaginja ne odraža samo v številu delovnih mest, ampak tudi v njihovi kakovosti in primernem razmerju dela in prostega časa; dostopnosti dostojnega stanovanja in izobraževanja za vse, ki se želijo izobraževati; zdravju, zaupanja vrednih institucijah, varnosti, dostopnosti komunikacijske infrastrukture in kulturne ponudbe; kakovosti zraka, ki ga dihamo, dostopnosti in kakovosti pitne vode, pripravljenosti na izredne vremenske dogodke, oskrbi z energijo po dostopnih cenah za vse in dolgoročno vzdržnem ravnanju z odpadki.
Tako kot je že bilo v preteklosti, od turističnega sektorja pričakujemo, da bo ponovno izkazal svojo progresivnost in ob pripravi nove sektorske strategije (obstoječa se izteče letos) pazljivo in rahločutno zastavil svoje cilje. Ker je verjetnost doseganja zastavljenih ciljev zelo visoka. Če pa (ob odsotnosti državne strategije) ni skupnega cilja, nekateri ljudje postavijo v ospredje lastne.
(1) S sprejetjem sektorske strategije Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma se je Slovenija že leta 2012 zavezala k razvoju trajnostnega turizma.
(2) Slovenska turistična organizacija (v vseh organizacijskih metamorfozah) je v svojih razvojnih dejavnostih vseskozi podpirala ozelenitev turističnega sektorja s spodbujanjem razvoja inovativnih trajnostnih turističnih produktov in usposabljanjem turističnih ponudnikov, končno pa z razvojem Zelene sheme slovenskega turizma – celovitega sistema, ki na nacionalni ravni povezuje prizadevanja, jih pospešuje in deležnikom v procesu nudil potrebno podporo.
(3) Slovenska turistična organizacija je edini državni organ, ki sistematično uporablja in krepi blagovno znamko I feel Slovenia (ki je znamka države in ne samo turističnega sektorja) ter dviguje prepoznavnost in ugled Slovenije kot zelene, aktivne, zdrave turistične destinacije.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
Delovna skupina Podnebna politika je Ministrstvu za okolje in prostor posredovala Pripombe na Osnutek Odloka o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018.
Koalicija za trajnostno prometno politiko je na poslance Državnega zbora naslovila odprto pismo v zvezi s spremembo novele Zakona o motornih vozilih in novele Zakona o pravilih cestnega prometa. V Odprtem pismu KTPP opozarja, da “Prvi pogoj za varnost kolesarjev ni čelada temveč ustrezna kolesarska infrastruktura”. 22. 9. 2016 je Državni zbor sprejel spremembo Zakona o motornih vozilih in Zakona o pravilih cestnega prometa, ki je zvišala starostno mejo obveznega nošenja čelade na kolesu s sedanjih 14 na 18 let. 28. 9. je Državni svet izglasoval odložilni veto na noveli obeh zakonov. 19.10. so v Državnem zboru zakon podprli. Več…
Konec julija je mreža na Ministrstvo za notranje zadeve naslovila dopis s predlogom o izločitvi spornega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje. Z ministrstva so odgovorili, da ob sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije zagotavljajo kar najboljše preventivno zavarovanje divjadi in drugih prostoživečih živali ter da bi pridobitev ocene vplivov namestitve na okolje povzročila dolgotrajne postopke, kar bi onemogočilo učinkovito ukrepanje, zaradi česar našega predloga niso upoštevali. 10. oktobra pa nas je MNZ obvestil, da je po usklajevanju z MOP sporni 8. člen Zakona o nadzoru državne meje le dopolnil z dodatnim odstavkom in s tem delno upošteval tudi pripombe mreže Plan B za Slovenijo. Več…
Mreža Plan B za Slovenijo je pred zasedanjem Sveta EU za okolje, 17. oktobra, na ministrico Ireno Majcen naslovila pismo, v katerem predstavlja pogled mreže na predlog Uredbe o skupnih prizadevanjih EU (Effort sharing regulation – ESR) pri doseganju ciljev Pariškega dogovora. Več…
Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva, lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.
Družbene inovacije in nevladne organizacije
14. 10. je v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova na temo družbenih inovacij potekalo nacionalno srečanje konzorcija vsebinskih mrež NVO Slovenije, katerega članica je tudi mreža Plan B za Slovenijo. Namen srečanja je bil aktivno prispevati k strateškemu okvirju Slovenije do 2050, ki nastaja znotraj državnega projekta priprave nove dolgoročne Strategije razvoja Slovenije (SRS). NVO smo na srečanju soočale skupne ali različne poglede na družbene inovacije in oblikovale definicijo družbene inovacije, ki je sprejemljiva za nevladni sektor. Govorili smo tudi o okoliščinah in pogojih, ki pripeljejo do družbenih inovacij ter poslušali zanimive predstavitve treh primerov družbenih inovacij nevladnikov: projekt E-pismena Simbioz@, projekt Design Biotop, predstavitev razvoja razdeljevanja viškov hrane v Sloveniji. Več…
CTRP Kranj se je udeležil sestanka deležnikov za krožno gospodarstvo v projektu RETRACE
V četrtek, 27. oktobra je v Ljubljani potekalo drugo srečanje deležnikov za krožno gospodarstvo v okviru projekta RETRACE. Na sestanek jih je povabil SVRK, slovenski partner v tem projektu, ki se izvaja s podporo programa Interreg Europe. V imenu mreže Plan B za Slovenijo se je sestanka udeležil tudi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…
Iz aktivnosti delovnih skupin mreže
Delovna skupina Financiranje okoljskih nevladnih organizacij
Delovna skupina, katere cilj je zagotoviti sistemsko in projektno financiranje vseh nevladnih organizacij, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja v Sloveniji, je pripravila tri zanimive dokumente v zvezi s finančnim položajem okoljskih NVO v Sloveniji: Financiranje NVO – stanje in predlogi za ureditev, Okoljske in prostorske dajatve – analiza možnosti financiranja nevladnih organizacij ter povzetek javnomnenjske raziskave o okoljskih NVO, ki jo je avgusta 2016 pripravila Mediana.
Iz aktivnosti članic
Vlada vabi v Partnerstvo za zeleno gospodarstvo
Vlada RS je konec lanskega oktobra sprejela Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo (OPZG). Namen dokumenta oziroma procesa, ki naj bi ga vzpostavil, je bil aktivno podpreti prehod v zeleno gospodarstvo s povezovanjem ukrepov in dejavnosti različnih resorjev in deležnikov. Za spremljanje in nadgradnjo okvirnega programa je bila imenovana medresorska delovna skupina, ki naj bi k sodelovanju povabila tudi ostale deležnike (predstavnike občin, gospodarstva, nevladnih organizacij in univerz). Julija letos je vodenje delovne skupine prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, 3. oktobra je na Brdu pri Kranju (ogljičnega odtisa dogodka raje ne komentiramo) potekalo konstitutivno srečanje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije (video posnetek tukaj). Deležniki prehoda v zeleno gospodarstvo so vabljeni, da se vključijo v Partnerstvo in sodelujejo pri pripravi načrta aktivnosti za leti 2017 in 2018. Partnerstvu za zeleno gospodarstvo se lahko priključite z uporabo spletnega obrazca na tej povezavi. Vladna spletna stran, ki se začne z besedilom »Zeleno gospodarstvo je naša dolgoročna strateška usmeritev…«, pa je na tej povezavi.
Posvet Potrošniki in energija: Preudarne odločitve danes za pozitivne učinke v prihodnosti
6. 10. je v Ljubljani potekal posvet Potrošniki in energija, ki ga je pripravil Focus, društvo za sonaraven razvoj, skupaj z nevladnima organizacijama Greenpeace in Zvezo potrošnikov Slovenije. Na posvetu je potekala pestra razprava med sogovorniki iz nevladnih organizacij, Ministrstva za infrastrukturo in Zveze potrošnikov. Govorci so izpostavili izzive in potenciale vključevanja prebivalcev v sektor energetike, problematiko onesnaževanja fosilnih virov ter predvidene usmeritve novega Energetskega koncepta Slovenije. Več…
Zakaj bi morali organizirati prireditve z manj odpadki?
Društvo Ekologi brez meja je v oktobru organiziralo dve delavnici za zmanjševanje odpadkov na prireditvah. Delavnici sta bili še posebej namenjeni organizatorjem različnih javnih in zasebnih dogodkov ter prireditev, saj so iskali praktične rešitve. Več…
Trajnostno mobilni tudi v praksi
19. 10. je izšel zbornik dobrih praks – Trajnostna mobilnost v praksi, s katerim želijo avtorji in partnerji istoimenskega projekta različnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti že dolgo niso le puhlice na papirju, da so mnogi že izvedeni tudi v naši bližini in da jih lahko z le malo prilagoditvami in nekaj dobre volje prenesemo v naša ostala mesta, vasi in občine. Več…
Razstava Na zlomljenih krilih razvoja na ogled v Državnem zboru RS
Od 17. 10., mednarodnega dneva boja proti revščini, pa do 21. 10. si je bilo možno ogledati razstavo Na zlomljenih krilih razvoja tudi v Državnem zboru RS. Razstava spodbuja k razmisleku o spremembah, ki so potrebne za zagotavljanje skladnosti nacionalnih in evropskih razvojnih politik ter doseganje ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Med 24. oktobrom in 7. novembrom si razstavo lahko ogledate v avli Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ob razstavi je 27. 10. potekal tudi mini simpozij s kratkimi diskusijskimi prispevki. Več…
Ne meč’mo hrane stran!
17. 10. so v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran Ekologi brez meja v Kinu Šiška predvajali film Just Eat it! (Ne meč’mo hrane stran). S premiero filma ob svetovnem dnevu hrane je društvo začelo osveščevalno kampanjo o problemu zavržene hrane. Več…
Natečaj Plaktivat za oblikovanje mestnega plakata, ki bo nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi
Odprt je 7. natečaj Plaktivat – družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim v družbi TAM-TAM spodbujajo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi. Tokrat bo Plaktivat v sodelovanju z Umanotero nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi, v središče pa postavlja odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. Več…
Zeleni vikend v Bohinju letos še posebej izpostavil pomen in privlačnost trajnostne turistične mobilnosti
V Bohinju, natančneje na širšem območju Bohinjskega jezera, je med 15. in 16. oktobrom potekal že tradicionalni ”Zeleni vikend v Bohinju”. Letos je bil organiziran v sklopu projekta »PARKIRAJ IN DOŽIVI NARAVO«, zato je bil na njem še bolj kot običajno poudarek na trajnostni turistični mobilnosti. Organiziral ga je Turizem Bohinj, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…
66. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov
Med 24. in 28. 10. se je v Portorožu odvilo 66. zasedanje Mednarodne komisije za kitolov (International Whaling Commission – IWC), ki ga je tokrat gostila Slovenija. Poleg 400 delegatov iz držav članic IWC z vsega sveta se dogodka udeležujejo tudi številne nevladne organizacije, ki si prizadevajo za izboljšano varstvo kitov. Društvo Morigenos kot lokalna nevladna organizacija, ki se ukvarja s preučevanjem kitov in delfinov ob slovenski obali in v Tržaškem zalivu, sodeluje pri mnogih spremljevalnih dejavnostih in sestankih, kot je npr. srečanje Varstvenega odbora IWC, Tilen Genov, predsednik društva Morigenos, pa je tudi član Znanstvenega odbora IWC. Več…
Morigenos in Firbcologi
Ekipo Morigenos so pred časom obiskali nadobudni firbcologi. Spoznali so zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se naučili marsikaj o raziskovanju teh živali pri nas. Oddajo z naslovom O postavljanju pravil, delfinih in mavričnih rožah, ki je bila na sporedu 8. oktobra, si lahko ogledate v arhivu na spletni strani TV Slovenija 1. Več…
Predavanje Zgodovina voda na Slovenskem v 16. In 17. stoletju
Društvo DONDES je 19. oktobra pričelo jesenski cikel predavanj Narava kot vrednota s predavanjem Zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju: primeri iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave (1689). Predaval je dr. Žiga Zwitter, zgodovinar in geograf, ki je doktoriral iz okoljske zgodovine.
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (The convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage – the World Heritage Convention) je bila sprejeta na seji generalne konference Unesco leta 1972 v Parizu in je začela veljati leta 1976. Bivša Jugoslavija jo je ratificirala (Uradni list SFRJ 56/74), Slovenija pa jo je notificirala z aktom leta 1992 (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92). Doslej jo je ratificiralo 192 držav.
Konvencija opredeljuje naravno dediščino kot biološke, geografske enote, področja ogroženih vrst, ki imajo izredno univerzalno vrednost z estetskega ali znanstvenega stališča, pomembnosti ohranjanja in izredne lepote. Vsaka država mora zagotoviti učinkovite ukrepe za ohranitev takih območij (obširneje v vodniku za implementacijo konvencije). Države na generalnem srečanju izvolijo 15 do 21 predstavnikov v Komite, ki določi merila za uvrščanje kulturnih in naravnih znamenitosti na seznam kulturne in naravne dediščine in sprejmejo odločitev o uvrstitvi kulturne ali naravne znamenitosti na seznam. Slovenija ima na seznamu tri znamenitosti: Škocjanske jame, rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja.
Približuje se rok za uveljavitev sprememb direktive o presoji vplivov na okolje
Aprila 2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. April 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. To je zelo pomembna sprememba direktive, ki prinaša za države nove obveznosti. Spremembe direktive je potrebno prenesti v nacionalne pravne rede do 16. 5. 2017. Pomembne novosti so naslednje:
- Boljše varstvo kulturne krajine in naravnih habitatov: nova direktiva posveča večjo pozornost pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine v celoti, posebej kulturne krajine. Dosedanja ureditev je določala le, da mora biti v procesu presoje vplivov na okolje identificiran, opisan in ocenjen vpliv na »kulturno dediščino«, nova direktiva specifično zahteva presojo vplivov z oziroma na varstvo kulturne krajine, ki vključuje tudi vpliv vizualnega učinka projektov v smislu spremembe krajine in urbanega območja.
- Širitev izjemnih okoliščin, ko direktive ni potrebno uporabljati: nova direktiva širi možnosti izjemnih odstopanj, ko direktive ni potrebno uporabljati, če gre za projekt, katerega namen je odziv na izredno okoliščino.
- Države se morajo posvetiti ukrepom za odpravljanje možnih konfliktov interesov zaposlenih v pristojnih organih, ki izvajajo presojo vplivov, če so ti organi hkrati nosilci investicije.
- Ekspertize in kvaliteta dokumentacije za presojo vplivov na okolje: kvaliteta presoje vplivov na okolje je odvisna od kvalitete dokumentacije, ki je podlaga za presojo. Nova direktiva zahteva, da morajo biti izdelovalci okoljskih poročil kvalificirani in kompetentni, le poročila visoke kvalitete pa so zadovoljiva.
- Obvezna presoja glede na zahteve različnih direktiv: nova direktiva posebej naslavlja problem, ko je potrebno zaradi zahtev različnih direktiv opraviti različne presoje vplivov na okolje in zahteva, da države zagotovijo, kjer je to ustrezno, usklajene in/ali skupne postopke.
- Uvedba sankcij: nova direktiva nalaga državam, da v procesu presoje vplivov na okolje vzpostavijo sankcije, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
- Predhodni postopek: nova direktiva podrobneje ureja predhodni postopek (»screening procedure«), saj je ta odločitev pomemben mejnik v procesu presoje vplivov na okolje.
Sodba Evropskega sodišča pomembno o varstvu habitatov
Evropsko sodišče je 21. 7. 2016 izdalo sodbo v združenih zadevah C 378/15 in C 388/15, s katero se je odločno postavilo v bran Habitatni direktivi (razlaga se nanaša na 3. in 4. odstavek 6. člena te direktive, predvsem podrobnejšemu razumevanju ohranitvenih, preventivnih in izravnalnih ukrepov. Če lahko načrt ali projekt, ki ni neposredno povezan z upravljanjem (zaščitenega) območja ali zanj potreben, škoduje ciljem ohranjanja tega območja, ga je treba šteti za takega, da lahko pomembno vpliva na to območje (45. točka). Treba je sklepati, da neškodovanje celovitosti območja, kot naravnega habitata, zahteva vzdrževanje ugodnega stanja njegove ohranjenosti, kar pomeni trajno ohranitev značilnosti, ki opredeljujejo to območje in so povezane s prisotnostjo naravnega habitatnega tipa, pri čemer je cilj ohranitve tega tipa upravičil uvrstitev tega območja na seznam zavarovanih območij (47. točka). Presoja na podlagi 3. odstavka 6. člena Habitatne direktive ne sme biti pomanjkljiva in mora obsegati celovite, natančne in dokončne ugotovitve in sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen dvom o učinku del, ki so načrtovana na zavarovanem območju (50. točka). Poudariti je potrebno, da se načeloma morebitni pozitivni učinki prihodnjega razvoja novega habitata, s katerim se želi izravnati izgubo kakovostne površine istega habitatnega tipa na varovanem območju, le težko predvidijo z gotovostjo (52. točka). Uporaba previdnostnega načela v okviru izvajanja 3. odstavka 6. člena direktive od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da presodi posledice projekta za to območje glede na cilje ohranjanja območja in ob upoštevanju varstvenih ukrepov, ki jih vsebuje projekt, s katerim se želi izogniti ali zmanjšati morebitne škodljive učinke, da bi se zagotovilo, da projekt ne škodi celovitosti tega območja (54. točka). Poudariti je treba, da besedilo 6. člena direktive nikjer ne vsebuje pojma »omilitveni ukrepi« (57. točka). Polno učinkovanje določil 6. člena naj bi preprečilo, da bi se pristojni nacionalni organ z ukrepi, imenovanimi »omilitveni«, ki pa dejansko ustrezajo »izravnalnim« ukrepom, izognil posebnim postopkom, določenim v tem členu, s tem ko bi odobril projekt, ki škoduje celovitosti tega območja (58. točka). Sodišče zaključuje, da negativne posledice načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem posebnega ohranitvenega območja ali potreben zanj in ki bi vplival na celovitost tega območja, ne spada na področje uporabe 3. odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Novosti glede varstva živali
Dne 15. 10. 2016 je začela veljati sprememba Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 64/2016), ki je dosedanjo ureditev odstrela medveda in volka namesto s pravilnikom ministra (Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave) nadomestil z odlokom vlade, ki ga torej lahko v kratkem pričakujemo.
Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi pripomb okoljskih organizacij dopolnilo 8. člen predlaganih sprememb Zakona o nadzoru državne meje. Prvotno je predlog zakona predvideval spremembo dosedanjega 8. člena tega zakona v smislu, da se lahko tehnične ovire namestijo na državno mejo brez presoje vplivov na naravo (predvsem živali). Na podlagi pripomb so predlogu zakona dodali nov odstavek, po katerem bo presoja vplivov na naravo potrebna, če se namesti na mejo varovalna ograja ali ovira, če ta ukrep policije traja več kot 6 mesecev in je verjeten pomemben negativni vpliv na varovana območja. V zvezi z živalmi, ki živijo na obmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško, je potrebno opozoriti tudi na Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (Uradni list RS št. 63/2001 ), ki določa: »S ciljem zagotavljanja enotnega poseganja lovstva v populacije vrst divjadi in zaščitene živalske vrste, ki žive na obmejnem območju, Stalna mešana komisija ustanovi izvedensko skupino za usklajevanje posegov v te populacije. Pri obravnavanju meril za varstvo, gojitev in lov divjadi se pogodbenici obvezujeta uveljaviti tista merila, ki so za divjad ugodnejša oziroma zagotavljajo večjo stopnjo varstva« (10. člen 5. odstavek).
Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo naslednje pomembne dokumente in predpise:
- Osnutek Nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je v javni razpravi do 21. 11. 2016;
- Osnutek novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki je v javni razpravi do 15. 11. 2016;
- Predlogi Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki je v javni razpravi do 4. 11. 2016.
Kohezijski kotiček
Javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020
2. rok za zbiranje prijav na razpis je 14.11.2016. Možni potencialni prijavitelji so “lokalni, regionalni ali nacionalni organi (npr. občine, regije,..), neprofitne organizacije, ustanovljene po javnem ali zasebnem pravu – pravne osebe na področju varovanja narave (npr. organi upravljanja Nature 2000 in zavarovanih območij, organi za ohranjanje narave, NVO, institucije R&R, regionalne razvojne agencije, gozdni instituti,…)”. Razpis je odprt do porabe sredstev. Več…
Prevodi razpisne dokumentacije razpisa LIFE 2016 v slovenskem jeziku
Na voljo so neuradni prevodi razpisne dokumentacije razpisa LIFE 2016 v slovenskem jeziku. Več…
Program Erasmus+: Razpis za zbiranje predlogov 2017 – EAC/A03/2016
Evropska komisija je 20. oktobra objavila razpis za zbiranje predlogov za izvajanje programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ za leto 2017. V prihodnjem letu bo na voljo 2 157,1 milijona EUR, kar je 13 % več sredstev kot leta 2016. Več…
Napovednik dogodkov
24. 10. – 7. 11.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja
Focus, društvo za sonaraven razvoj vas med 24. 10. in 7. 11. vabi na ogled razstave v avli Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Več…
24. – 27. 11.: Razstava »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«
Inštitut za trajnostni razvoj vas vabi, da jih obiščete na sejmu Narava – Zdravje med 24. in 27. 11. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bodo v okviru projekta EAThink2015 predstavili razstavo »Hrana v oblaku: jej lokalno, misli globalno!«
30. 11.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17. in 19. uro. Več…
