Novice mreže Plan B za Slovenijo, št. 72, september 2016

30. septembra 2016

Uvodnik

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj: Jej lokalno, misli globalno!

 …je moto evropskega projekta EAThink2015, v katerem na Inštitutu za trajnostni razvoj že drugo leto povezujemo svoj program Šolski ekovrtovi s temami globalnega učenja. S pomočjo globalnega učenja spoznavamo povezave v globaliziranem svetu ter svojo vlogo v njem: kako naša dejanja vplivajo na življenje ljudi na drugem koncu sveta, in obratno. Ta znanja so osnova za prevzemanje naše soodgovornosti za stanje planeta in človeštva. 

 

Šolam v okviru EAThink ponujamo sodelovanje v vrsti različnih dejavnosti: izvedbo delavnic globalnega učenja na šolah (v sodelovanju z društvom Humanitas), obiske lokalnih ekoloških kmetij, pomoč pri organiziranju »globalnih« in »vrtnih« dogodkov za širšo javnost, foto- in videonatečaj ter najpomembnejše – spodbude za šolske ekovrtove. V letošnjem in naslednjem letu bomo kakim 100 šolam pomagali vzpostaviti ali nadgraditi šolske ekovrte: s strokovnim znanjem na delavnicah za učitelje in celo s sofinanciranjem ekovrtnarskih materialov.

 

Cilj in namene programa Šolski ekovrtovi, ki ga izvajamo že od l. 2011, smo tako nadgradili še s cilji globalnega učenja. Oboji cilji se odlično dopolnjujejo! Prepričani smo, da se bodo mlade generacije le s takšnimi znanji sposobne uspešno soočiti z izzivi globaliziranega sveta. Ko se z našimi sedanjimi politiki in kmetijskimi strokovnjaki pogovarjamo o stanju in vizijah kmetijstva in pridelave hrane v Sloveniji, Evropski uniji, pa tudi globalno, lahko le ugotavljamo, da večini manjkajo osnovna znanja globalnega učenja in ekološkega kmetijstva. Zato se tudi bolj ali manj vrtimo v krogu, kot država in kot EU ne znamo priti iz začaranega kroga, ki danes narekuje kmetijske politike. Javni denar se tako porablja za najglasnejše zasebne in posebne interese, ne za javno dobro! Bolj in bolj izboljšujemo in kompliciramo programe (razvoja podeželja), z edinim namenom – da bi bilo na koncu čim manj sprememb. Zato poraba pesticidov še vedno ne upada, zato čebele še vedno umirajo, zato izginjajo ptice kmetijske krajine,  zato otroci še vedno jedo (uvoženo) konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo in ne (lokalne) ekološke, in tako dalje… 

 

Zato pa uspemo ustvariti vedno več birokratskega dela za kmete in druge izvajalce programa razvoja podeželja in seveda vse več birokratskih delovnih mest v državni in EU upravi. Te pa spet plačujemo z javnimi sredstvi.

 

Konec maja letos je ITR skupaj z Mrežo Plan B za Slovenijo na mesto Ljubljana oziroma njenega župana naslovil pobudo za priključitev »mestom brez pesticidov« – odziv je bil pozitiven in dejavnosti že potekajo. Hkrati smo na vlado in štiri najpristojnejša ministrstva (kmetijstvo, zdravje, okolje, finance) naslovili pobudo za uvedbo takse oziroma dajatve na kemične pesticide (progresivno glede na njihovo nevarnost za zdravje in okolje). Do septembra do nas ni prišel noben odziv. Šele ko smo na to temo organizirali okroglo mizo v okviru Ekotedna, smo se lahko pogovorili o tej temi tudi s predstavniki nekaterih državnih inštitucij (Uprava za varno hrano, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Urad za kemikalije, ter podpredsednico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta, poslanko Violeto Tomič). Skupaj smo ugotovili, da je naše kmetijstvo še zeloooo daleč od »brez pesticidov«, in žal celo daleč od »manj pesticidov«, saj vlada velik odpor do priznanja, da bi kaj takega sploh bilo možno – žal, spet zato, ker za tako priznanje manjka drugačno ZNANJE. Tudi pri »strokovnih službah«. 

 

In spet smo pri mladih. Seveda šolski ekovrtovi in globalno učenje ne morejo odpraviti teh težav, lahko pa opozarjajo nanje in tudi na rešitve, ter opogumljajo prizadevanja za pridelavo lokalne in ekološke hrane. Tako da bi tudi v Sloveniji naše sedanje obnašanje, ki večinoma poteka na način »misli lokalno, jej/konzumiraj globalno« zamenjali z lokalno in globalno osveščenostjo in odgovornostjo v smislu mota projekta EAThink iz zgornjega naslova.

   

 


Aktualno v Planu B

Mreža Plan B za Slovenijo na Vlado RS naslovila poziv 

Umanotera je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo pred vrhom OZN o beguncih in migrantih (19. 9. v NY), zasedanjem trgovinskih ministrov držav članic EU (23.9. v Bratislavi) ter ob sprejemanju podnebno-energetske zakonodaje do 2030 na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv. Mreža Plan B za Slovenijo Vlado RS poziva naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij. Slovenija kljub svoji majhnosti pri tem lahko igra pomembno vlogo tudi v mednarodnih političnih procesih. Več…


Iz aktivnosti članic

15. Ekopraznik in Ekoteden 

10. septembra je potekal že 15. Ekopraznik, ki so ga proslavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Med 5. in 9. septembrom pa je v Okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani potekal Ekoteden, v okviru katerega se je zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov:

 

– debata o Pobudi ITR-ja in mreže Plan B za Slovenijo: Poziv vladi za uvedbo takse na pesticide in pobuda »Ljubljana – mesto brez pesticidov«, ki so se je udeležili dr. Jernej Drofenik (MKGP), dr. Tanja Fatur (NIJZ) in Violeta Tomić (Odbor DZ za KGP), vodila pa jo je dr. Anamarija Slabe. 

– predstavitev vseh preteklih kot tudi sedanje in bodoče dejavnosti projekta EAThink2015 – jej lokalno, misli globalno! 

– Predavanje Sanje Lončar Koliko smo lahko samooskrbni pozimi? 

– Dogodek Ekotrgovine – pripravljene na prihodnost?, na katerem je bilo predstavljeno novo e-izobraževanje o Kodeksu dobre prakse za ekološke trgovine. Potrošniki – in zaposleni – od ekoloških trgovin pričakujejo več kot le ponudbo ekoloških proizvodov. Ekotrgovina se ne sme končati z okolju prijaznimi izdelki, temveč mora razvijati družbeno pravičnost, transparentnost, trajnostne odnose z zaposlenimi in strankami, skrbeti za lastno okolje. Več…

 

Konferenca o odrasti: nove vizije okoljske in socialne pravičnosti

V začetku septembra je na Univerzi Corvinus v Budimpešti potekala 5. mednarodna konferenca »Odrast – velika preobrazba: politični in ekonomski viri našega časa«. Na dogodku, ki sta ga soorganizirali tudi dve slovenski organizaciji – društvo Focus in Ena banda, je sodelovalo več kot 600 znanstvenikov in raziskovalcev iz vsega sveta. Prvič je ob konferenci potekal tudi »Teden za odrast«, ki je na živahna dogajanja na različnih lokacijah po Budimpešti pritegnil več tisoč udeležencev. Več…

Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?

Umanotera je objavila dokument »Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?«, v katerem opozarja, da si mora Slovenija aktivno prizadevati za nov gospodarski model, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega časa. Več…

 

 

»Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!« – javni poziv poslancem Državnega zbora RS 

6. septembra je v Ljubljani potekala novinarska konferenca Umanotere, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Greenpeaca v Sloveniji, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) z naslovom »Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!«, kjer so predstavili skupen javni poziv poslancem Državnega zbora RS. Več…

Ne meč’mo hrane stran!

Ekologi brez meja so pričeli izvajati novi projekt na področju zavržene hrane Ne meč’mo hrane stran! Glavni cilj projekta je raziskati stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za starejše ter osveščati o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih. Količina zavržene hrane se resda znižuje, v letu 2014 je po ocenah znašala 55 kg na prebivalca Slovenije, od tega pa še vedno skoraj polovica zavržene hrane nastane v gospodinjstvih. Več…

Zero Waste gurujka Bea Johnson predstavila svoj dom brez odpadkov

22. septembra je pred polno dvorano Kreativnega centra Poligon Bea predstavila svoj način življenja brez odpadkov in knjigo, s katero navdušuje publiko po celotnem svetu, saj je prevedena že v 12 jezikov. Tudi slovensko občinstvo je letos poleti dobilo prevod te uspešnice, ki je nastal v sodelovanju med Društvom Ekologi brez meja in Tehniško založbo Slovenije. Američanka s francoskimi koreninami je zelo simpatično in poljudno prikazala preobrazbo tipično ameriške potrošniške družine v takšno, ki celoletno količino odpadkov spravi v malo večji kozarec za vlaganje. Več…

Objavljen znanstveni članek o energetski revščini in projektu REACH

V reviji Sociology and Anthropology je bil objavljen znanstveni članek Energy Poverty: Practical and Structural Solutions for South-East Europe (Energetska revščina: praktične in strukturne rešitve za Jugovzhodno Evropo), avtorjev Lidije Živčič, Tomislava Tkalca in Slavice Robić. Članek se osredotoča na energetsko revščino v Jugovzhodni Evropi ter predstavi raziskavo problematike, ki je potekala v Bolgariji, Makedoniji, Sloveniji in na Hrvaškem, kjer se izvaja projekt REACH. Več…

Prebivalci kot steber energetske tranzicije

Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem tednu. Študija orisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Slovenijii bi lahko “energetski državljani” zadostili 25 % potreb po električni energiji leta 2050, kar 40 % gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Na ravni EU bi lahko leta 2050 prebivalci pokrili kar 45 % potreb po električni energiji. Več…

Global Green Destinations Day

Ob svetovnem dnevu turizma je v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day (27. – 28. 9. 2016). Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni je združil vodilne strokovnjake v trajnostnem razvoju in zelenem turizmu, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij, združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj v turizmu. Na konferenci so tudi razglasili prvo državo na svetu, ki je prejela naziv zelene destinacije, in sicer je laskavi naziv prejela Slovenija. Na dogodku je sodelovala tudi Umanotera.

Kolesarski izlet po Bohinju v okviru Evropskega tedna mobilnosti

V torek 20. septembra 2016 je v Bohinju potekal rekreacijsko-naravoslovni dogodek Kolesarski izlet po Bohinju. V okviru Evropskega tedna mobilnosti in v sodelovanju z Občino Bohinja ga je organizirala agencija RAGOR kot točka programa Europe Direct za Gorenjsko.  Dogodku so se pridružili tudi partnerji projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga izvaja CTRP Kranj, saj je bilo v dogodku uporabljenih tudi 14 novih koles, ki so bila kupljena v okviru tega projekta. Več…

Brez avta po še več doživetij narave in podeželja Posočja 

Ob zaključku glavne poletne turistične sezone so na širšem območju doline Soče v občini Kobarid potekali promocijski Dnevi zelenih lokalnih izletov. Na teh izletih so se lahko vsi, ki so si za obisk tamkajšnje narave in podeželja izbrali privlačno kombinacijo javnega minibusa in vodenega pohoda, na poti brezplačno udeležili številnih zanimivih doživetij. Namenjeni so bili predvsem turističnim obiskovalcem območja, izvedeni pa so bili v okviru projekta Parkiraj & Doživi naravo!, ki ga CTRP Kranj izvaja s podporo Programa Finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014 ter Republike Slovenije. Več…

Morigenos na Tednu Sredozemske obale

Med 23. septembrom in 1. oktobrom na slovenski obali poteka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, v sklopu katerega je društvo Morigenos organiziralo dva filmska večera v Art Kinu Odeon v Izoli. V torek, 27. 9. so zavrteli dokumentarni film Plastik Fantastik. Filmskega večera se je udeležil tudi avtor filma Uroš Robič, s katerim so se gledalci po projekciji pogovarjali o problematiki morskih odpadkov. V četrtek, 29. 9. pa so zavrteli večkrat nagrajeni dokumentarni film Skriti zaliv, kateremu je sledil pogovor s člani društva Morigenos. Več…

Delfini in kiti severnega Jadrana na znamkah Pošte Slovenije

Na pobudo društva Morigenos so nastale priložnostne znamke z motivi velike pliskavke, navadnega kratkokljunega delfina, navadnega progastega delfina in brazdastega kita. Ilustracije so delo Matjaža Učakarja, znamke pa se ponašajo z dvojnim tiskom, ki na ultravijolični svetlobi razkrije še eno zanimivo podobo. Znamka Krajinskega parka Strunjan prikazuje najdragocenejši del Naravnega rezervata Strunjan, prepadno steno flišnega klifa, ki je od nekdaj združen z morjem. Več…

Izšla je deveta številka Trdoživa

Ste vedeli, da je z letošnjim letom 2016 botanični vrt Julijana v Trenti praznoval že kar 90 let in kaj obsega pojem varstvo narave ter da se je z razvojem naravovarstvene stroke razširilo zavedanje o varovanju posameznih vrst? Ste vedeli kaj določa Uredba o zavarovanih živalih in kako se pravilno obnašati ob srečanju z rjavim medvedom? Ste vedeli, da obstaja več vrst rastlin Spominčiča? Biološko obarvane članice mreže, Društvo Dinaricum, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Herpetološko društvo, Morigenos ter Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, vas vabijo k branju nove številke biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.

Poročilo projekta Martinček

Zavod UMMI je tudi letos mladim polepšal počitnice s projektom Martinček. Gre za projekt, kjer so mladi otrokom na ne vsiljiv način popestrili počitnice na Ankaranskem polotoku z znanjem in veščinami ter zavedanjem prostora, narave in življenja, katerega del smo. Reportažo mentorice Veronike Podgrajšek si lahko preberete tukaj.

Društvo Dinaricum prisluhnilo rukanju jelenov

Člani društva Dinaricum so na območju Pivških presihajočih jezer prisluhnili značilnemu oglašanju jelenov v paritvenem obdobju – jelenovem ruku. Več…


Pravni kotiček

Pripravil PiC

Konvencije s področja podnebja, ozonskega plašča in zraka

Na varstvo zemeljske atmosfere in ozračja, ki ga dihamo se nanašajo Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča in Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, zato jih obravnavamo skupaj. Časovno so si sledile konvencije v naslednjem zaporedju:

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

 

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) je bila sprejeta leta 1979, v veljavo pa je stopila leta 1983. Slovenija jo je prevzela od prehodne države, ki jo je ratificirala leta 1986 z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, MP, št. 9/92. H konvenciji je bilo tekom let sprejetih več protokolov, ki jih je Slovenija ratificirala (razen dveh, 1b in 1d). Konvencija s protokoli zavezuje države k zmanjševanju emisij različnih onesnaževal v zrak in vodenju evidenc nacionalnih emisij onesnaževal v zrak. Tako Agencija RS za okolje letno pripravlja nacionalne evidence onesnaževal zraka, o katerih mora vsako leto skupaj z vsebinskim delom poročila poročati Sekretariatu UNECE (United Nations Economic Commission for Europe). Vsa poročila so javno dostopna. Več informacij o konvenciji je dostopnih na UNECE.

 

Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča

 

Varstvo ozonskega plašča ureja Dunajska konvencije o varstvu ozonskega plašča (The Vienna Convention for the Protection of the Ozone Layer), ki je bila sprejeta 1985. leta in je stopila v veljavo 22.9.1988. Leta 2009 je postala prva konvencija, ki je dosegla ratifikacijo vseh. Slovenija je konvencijo prevzela z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij združenih narodov in konvencij sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS, MP št. 9/92). Pogodbenice so po konvenciji dolžne sprejeti ukrepe za zmanjševanje človekovega vpliva na spreminjanje ozonskega plašča. Konkretneje je pomembnejši Montrealski protokol h konvenciji (The Montreal protocol on Substances that Deplete the Ozone Layer) z vsemi spremembami, ki je bil sprejet zaradi zmanjšanja proizvodnje in porabe snovi, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč. Protokol je bil sprejet leta 1987 in je stopil v veljavo 1.1.1989. Slovenija ga je povzela po prejšnji državi z nasledstvom (ratifikacija Uradni list SFRJ MP št. 16/90, nasledstvo Uradni list RS MP št. 17/92). Več podrobnosti o izvajanju konvencije v Sloveniji je dostopnih na spletni strani Agencije RS za okolje.

 

Okvirna konvencija o podnebnih spremembah

 

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Framework Convention on Climate Change) je stopila v veljavo 21.3.1994, ratificiralo pa jo je 198 držav. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Uradni list RS, št. 59/95. Konvencija določa splošni cilj ustalitve koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na taki ravni, da bo preprečila nevarno poseganje človeka v podnebni sistem in omogočila ekosistemom naravno prilagoditev na podnebne spremembe. Države pogodbenice spremljajo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov, ustvarjajo nacionalne strategije za boj proti izpustom in za prilagajanje podnebnim spremembam. Največje breme nosijo najbolj razvite industrializirane države. H konvenciji je bil sprejet Kyotski protokol (Kyoto protocol), ki je stopil v veljavo 16. februarja 2005, Slovenija pa ga je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02). Države pogodbenice, ki so ratificirale protokol (tega ni storila ZDA) so se s Kyotskim protokolom zavezale h konkretnejšim zavezam – pogodbenice iz seznama imajo individualno določene zahteve glede doseganja ravni izpustov v obdobju od leta 2008 do 2012 glede na izhodiščno stanje leta 1990. H Kyotskemu protokolu je bil v Dohi leta 2012 sprejet aneks (Doha Amendment), ki je opredelil zahteve za države za obdobje do konca leta 2020. Za članice Evropske unije je EU sklenila sporazum za skupno izpolnjevanje obveznosti svojih članic. Mednarodne aktivnosti glede podnebnih sprememb izhajajo iz poročil medvladnega panela za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change IPCC), ki ga pripravljajo znanstveniki iz 193 držav, da se znanstveno ugotavlja kakšno je stanje in trendi glede podnebja.

 

Računsko sodišče RS je za leti 2005 in 2006 naredilo revizijo Izvajanja ukrepov za doseganje ciljev na področju varovanja zraka, ozonskega plašča in podnebja za Slovenijo, kjer so podrobneje opisane dolžnosti Slovenije v zvezi z izpolnjevanjem navedenih treh konvencij. 

 

Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije ugotavlja, da EU krši pravico dostopa do pravnih sredstev

Od leta 2008 si je mednarodna mreža ClientEarth pred pritožbenim odborom Aarhuške konvencije prizadevala dokazati, da Evropska unija krši Aarhuško konvencijo v delu pravice dostopa do učinkovitih pravnih sredstev (access to justice). V osnutku odločitve, ki jo je pritožbeni odbor izdal 27. 7. 2016 je podana ugotovitev, da je EU kršila Aarhuško konvencijo, ker je Evropsko sodišče blokiralo dostop posameznikov in nevladnih organizacij do sodišča. Več podrobnosti lahko preberete na spletni strani ClientEarth.

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo in dalo v javno razpravo:

– Osnutek Programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2016-2021, ki je v javni razpravi do 5. 10. 2016;

– Osnutek Odloka o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2017 in 2018, ki je v javni razpravi do 28. 10. 2016.


Napovednik dogodkov

4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov

Društvo Ekologi brez meja vabi organizatorje kulturnih, športnih in drugih dogodkov na delavnici za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov, kjer boste spoznali smernice Zero Waste prireditev. Delavnica bo potekala v Velenju. Več…

4. 10.: Projekcija dokumentarnega filma Odločitev je naša

V torek, 4. oktobra ob 17.30 uri, bo v Trubarjevi hiši literature projekcija filma Odločitev je naša. V pogovoru po filmu bosta sodelovala Gaja Brecelj, direktorica Umanotere in Matjaž Ugovšek, predsednik društva za trajnostni razvoj Duh časa. Več

6. 10.: Posvet Energija in potrošniki

Focus, društvo za sonaraven razvoj vas 6.10 ob 11.00 uri vabi na posvet Energija in potrošniki. Več…

14. 10.: Delavnica na temo družbenih inovacij

Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije, katerega članica je tudi mreža Plan B za Slovenijo 14. 10. v Ljubljani organizira delavnico na temo družbenih inovacij in vloge NVO pri ustvarjanju le-teh. Vabilo bo objavljeno na spletni strani mreže.

15. – 16. 10.: Zeleni vikend v Bohinju 

CTRP Kranj vas v sklopu projekta »Parkiraj in doživi naravo« vabi na Zeleni vikend v Bohinju. Več…

17. 10.: Slovenska premiera filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It)

Društvo Ekologi brez meja vas vabi na slovensko premiero filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat it), ki bo potekala v ponedeljek, 19. oktobra, ob 19.00 uri v Kinu Šiška v Ljubljani. Več…

26. 10.: Izmenjava oblačil

Društvo Ekologi brez meja vabi na izmenjavo oblačil, ki bo potekala na Waldorfski šoli v Ljubljani med 17.00 in 19.00 uro. Več…

 

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.