Uvodnik
Jana Apih, GoodPlace: Kako na ”trajnostni” oddih?
Ste že kdaj stopili v turistično agencijo in rezervirali počitnice, ki bi se ponašale s pridevniki, kot so ”sonaravni”, ”odgovorni”, ”vzdržni” ali ”trajnostni” turistični program? Mogoče boljše vprašanje. Ste že kdaj v katalogu kakšne turistične agencije naleteli na tak program? Močno upam, da ste. Čeprav mislim, da ste morali imeti kar srečo, če vam je to res uspelo.
Dejstvo je, da število ponudnikov, ki razmišljajo na tak način še vedno ni dovolj veliko in dejstvo je tudi, da se velik del njih za ukrepe odloči v trenutku, ko jim prodajniki javijo, da prejemajo vedno več vprašanj in še bolje zahtev ter pričakovanj gostov po zelenih produktih. To pomeni, da v bistvu spodbujanje trajnostnega turizma ne sme biti usmerjeno samo v ponudnike, temveč v veliki meri na njihove porabnike.
Mogoče je tukaj na mestu vprašanje kaj v resnici pričakujemo od zasluženega dopusta, zakaj potujemo? Ker se moramo spočiti, si nabrati novih moči, ker želimo nekaj doživeti, nekaj videti in kako že gre ”ležanje na plaži s čivavo na straži”. Kako bi vse to zgledalo, če se odločimo, da je trajnostni turizem precenjen in se ni vredno ozirati nanj. Na plaži bi mogoče še lahko ležali, vendar v morje ne bi več upali ”potunkati” naših mladičev. Ker bi se po gorskih stezah preganjali motoristi, bi kolo vrteli v fitnesu s pogledom na velik ekran, na katerem bi se vrtele vedute ”dobrih starih časov”. Avtentično košaro iz Ribnice bi si zanamci ogledali v vitrini in domov odšli s kričeče pisano plastično ”imitacijo”, narejeno na Kitajskem. Blejski turistični delavci bi vas na Bled ne vabili več po naravne lepote in slastne ”kremšnite”, ampak bi vam Miki Miška prijazno pomahal na vhodu v blejski Disneyland. V naravnem zdravilišču bi vam postregli ustekleničeno vodo iz Francije ali pa bi se vam v odročni slovenski vasici, v domači gostilni s krožnika pomenljivo smehljala japonska riba, ki je bila dalj časa zamrznjena kot živa, medtem ko bi ribe v vaškem potoku plavale s hrbti navzgor.
Bi si želeli na tak dopust ali bi se na vratih tiste vaške gostilnice raje obrnili? To pa pomeni, da smo mi tisti, ki lahko nekaj spremenimo.
Poletje je tukaj. Kam, kako se organizirati in ali je vaš poletni dopust lahko okolju prijazen? Ko izbirate cilj vašega oddiha, naredite to prek spletnih strani, s čimer boste mogoče dosegli, da bo kupček neporabljenih prospektov v turistični agenciji ostal tako velik, da se bo vodja marketinga agencije odločil, da naslednje leto natisne manjšo količino le-teh. Ko izbirate destinacijo, si vzemite trenutek več za izbiro. Danes obstaja že kar nekaj ponudnikov, ki svoj razvoj načrtujejo v smer trajnosti.
Ko ste enkrat izbrali destinacijo in ponudnike, ki jim boste namenili svoj čas in denar, se morate še odločiti kako na pot. Če se boste na pot podali z letalom, pomislite tudi na emisije CO2, ki jih s tem ustvarite. Možnosti, da kaj vendarle naredimo, sta vsaj dve. Nekatere letalske družbe, kot je na primer Virgin Atlantic, tesno sodelujejo s proizvajalci letal in razvijalci alternativnih pogonskih goriv in tako aktivno vplivajo na bolj prijazne polete. Druga možnost je, da si kupite ”odpustek” ali okoljsko izravnavo. Na spletu boste brez težav našli strani, na katerih lahko izračunate koliko emisij CO2 je povzročilo vaše letenje in kako lahko z ogljično izravnano podprete katerega od okoljskih projektov. Mogoče se pa lahko na pot letos podate z vlakom?
Tudi ko ste na dopustu, se lahko obnašate odgovorno in okolju prijazno. Kupujete lokalno, izberete restavracije z lokalno ponudbo in po možnosti celo kakšnim certifikatom, ločujete odpadke, skrbno ravnate z vodo in električno energijo, se vsaj dvakrat obrišete v isto brisačo itn. In predvsem postanete male okoljske ”tečnobe” s tem, da na turistični informacijski točki zaslišite osebje o zelenih ukrepih destinacije, da iz primeža neprijetnih vprašanj ne izpustite vašega najemodajalca ali hotelirja. Da trkate na zavest vseh in jim istočasno sporočate ”to hočemo, to pričakujemo od vas, v to smer razvijajte svojo ponudbo”. Ne pozabite, da je to ključni jeziček na tehtnici.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
SVRK je, v okviru procesa priprave Strategije razvoja Slovenije do 2030 (SRS), v Ljubljani 15. junija organiziral razpravo o strateških prioritetah in ciljih do leta 2030. Interaktivne razprave, ki naj bi služila za pripravo dolgoročne SRS, se je udeležila tudi predstavnica mreže Plan B za Slovenijo, ki je na dogodku, med drugim, SVRK opozorila tudi na vizijo Slovenije do 2050, ki je SVRK še vedno ni objavil in predstavlja osnovo za nadaljnje korake oblikovanja strategije.
Ministrstvo za okolje in prostor je 8. junija objavilo osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje in ga dalo v javno razpravo do 22. junija. Javna razprava bi tako bila odprta le 15 dni. Mreža Plan B za Slovenijo je MOPu posredovala zahtevo, da razpravo podaljša na 30 dni in tudi bila uspešna. Ministrstvo je javno razpravo podaljšalo do 8. julija.
Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.
Posvet Okoljske migracije
V okviru srečanja delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže je 29. junija v Okoljskem centru potekal posvet na temo okoljskih migracij. Namen dogodka je bila seznanitev z osnovnimi dejstvi okoljskih migracij (stanje in projekcije, pravni okvirji, dileme in odprta vprašanja) ter oblikovanje priporočil za odločevalce.
Iz aktivnosti članic
Konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
V petek, 17. junija, je v Hotelu Lev v Ljubljani potekala nacionalna konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Na dogodku, ki se ga je udeležilo okoli 120 udeležencev, predstavnikov občin, zadrug, podjetij, nevladnih organizacij in civilnih iniciativ ter posameznikov, sta Gaja Brecelj (Umanotera) in Uroš Vajgl (Ministrstvo za okolje in prostor) predstavila koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri ter skladnost s političnimi cilji, o energetski demokraciji po Evropi je govorila Molly Walsh (Friends of the Earth Europe), predstavljeni sta bili tudi navdihujoči praksi Občine Šentrupert in društva ProstoRož, različni predstavniki pa so predstavili tudi potenciale skupnostnega upravljanja po ključnih tipih virov. Konferenca je bila izvedena v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno informacijski center nevladnih organizacij in Inštitut za politike prostora. Več…
Dovolj za vse – vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri
Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdali vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri.
Pri skupnostnem upravljanju so v središču ljudje. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju in usklajevanju interesov ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem, na vzdržen način in da skrbijo za ohranjanje virov v trajno skupno dobro. Več…
Naj materiali krožijo tudi v turizmu
Ekologi brez meja so pričeli izvajati projekt Zero Waste turizem – Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev, ki jih bodo v dveh pilotnih primerih in preko izobraževanj prenesli tudi v prakso. Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali količine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %. Več…
Ne izgubljaj časa v avtu
17. junija zjutraj je društvo Focus že tradicionalno organiziralo kolesarski zajtrk na Prešernovem trgu in tako pogostilo vse uporabnike trajnostnih oblik prevoza.
»Ne izgubljaj časa v avtu!«, so kolesarji ob jutranji konici z napisi na majčkah opozarjali voznike in njihove sopotnike v avtomobilih ob bolj obremenjenih vpadnicah v Ljubljani. S tem so želeli opozoriti na nepotrebna čakanja v zastojih ter večjo odgovornost voznikov do okolja. Na Prešernovem trgu se je nato kljub dežju zbralo več kot 200 vsakodnevnih kolesarjev, kjer jih je čakal pravičen zajtrk: palačinke, smutiji, sadje, rogljički in kavica. Da je bila hrana pridelana po načelih pravične trgovine, je bilo poskrbljeno v okviru projekta Sadje naj bo pravično!. udeleženci so si sadje zmešali v slastne napitke kar na nožni pogon, s »smutibajkom«. Več…
Okrogla miza »Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji«
6. junija se je v Državnem svetu Republike Slovenije odvila okrogla miza z naslovom Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji. Z dogodkom so v Društvu Dinaricum, članici mreže, ki si prizadeva za strokovno in odgovorno ravnanje z naravo, želeli opozoriti na različno interpretacijo predpisov, ki urejajo področje upravljanja s populacijo volkov. Namen okrogle mize je bil izboljšati dialog med strokovnjaki na tem področju in prispevati k boljšemu razumevanju upravljanja in varstva volkov v Sloveniji. Več…
Odprto pismo: Informacije o kršiteljih človekovih pravic morajo biti javne
Društvo Focus je, s podporo Zveze potrošnikov Slovenije, pozvalo FURS, da javno objavi, ali so bili od leta 2014 dalje izdelki podjetja Natural Fruit Company Ltd uvoženi v Slovenijo ter kdo je bil njihov uvoznik.
V okviru projekta SupplyCha!nge – za pravične trgovske verige, se Focus, društvo za sonaraven razvoj, skupaj s partnerji in Zvezo potrošnikov Slovenije zavzema za pravične razmere vzdolž dobavnih verig izdelkov na trgovinskih policah. Zavzemajo se za višje okoljske standarde in polno spoštovanje človekovih pravic ter višjo transparentnost informacij o izdelkih na trgovinskih policah v Evropi.
V okviru projekta je nastalo več raziskav. Med drugim so raziskave, ki jih je naredila organizacija Finnwatch, pokazale grobe kršitve človekovih pravic pri podjetju Natural Fruit Company Ltd., ki proizvaja izdelke iz ananasa. Več…
Novice iz svetovne Energetske [R]evolucije
Nova mesečna izdaja Novic iz svetovne Energetske [R]evolucije Greenpeace Slovenije je dosegljiva tukaj.
15. Ekopraznik in ekoteden v Ljubljani
Inštitut za trajnostni razvoj vabi nevladne organizacije, da se kot razstavljavci udeležijo tedna »Živeti dobro – živeti eko in zdravo« ter 15. ekopraznika v Ljubljani in izkoristijo možnost za predstavitev svojih dejavnosti na tej tradicionalni promociji okoljsko osveščenega, trajnostnega in zdravega življenjskega sloga. Ekoteden bo potekal od 5. do 9. septembra v Okoljskem centru (Trubarjeva 50, Ljubljana), ekopraznik pa v soboto, 10. septembra na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Več info na info@itr.si.
Delfina Vida in Wifi popestrila prvo raziskovalno odpravo z inštitutom Earthwatch
Konec junija se je zaključila prva letošnja raziskovalna odprava v sodelovanju med društvom Morigenos in inštitutom Earthwatch, v okviru programa Tracking dolphins in the Adriatic Sea.
Čeprav je bilo vreme bolj muhasto, so imeli več opažanj delfinov. Največkrat so bili v družbi delfinov Vide in Wifija, ki so ju opazovali tudi v dežju. Ekipa je sodelovala tudi na čistilni akciji v Strunjanu, ki je potekala v sklopu nacionalne kampanje “Živeti z morjem”. Društvo Morigenos bo do septembra izvedlo še šest raziskovalnih odprav. Več…
Pohod »Po poteh preddvorskih voda«
25. junija se je v Preddvoru s še enim dobro obiskanim naravoslovno-turističnim pohodom ”Po poteh preddvorskih voda” zaključil prvi del predstavljanja velike pestrosti tamkajšnjih voda. Potekal je v okviru širšega Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah. V okviru pohoda so udeleženci obiskali in spoznavali zanimivosti kar štirih vodnih teles: jezera Črnava, reke Kokre z njenim ribjim življem ter potokov Suha in Bistrica. Več…
Štrk 2016
27. junija se je v Polani pričel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga je DOPPS organiziral že 27. zapovrstjo. Na taboru mladi spoznavajo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri in Dravi. Več…
Umanoterino letno poročilo za 2015
Umanotera je izdala letno poročilo 2015.
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Konvencija o biološki raznovrstnosti in z njo povezane konvencije
Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Convention on Biological Diversity) je bila dana v podpisovanje na svetovnem srečanju pod okriljem Združenih narodov v Riu 5. 6.1992, v veljavo pa je stopila 29.12.1993. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 1996 (Uradni list RS – mednarodne pogodbe št. 7/96 z dne 7.6.1996).
Konvencija se osredotoča na trajnostno varovanje in uporaba ekosistemov, vrst in genskega materiala, po principu poštenosti, pravičnosti in sodelovanja med državami. V preambuli konvencije je poudarjeno, da imajo države suverene pravice nad svojimi lastnimi biološkimi viri in so odgovorne za ohranjanje biološke raznovrstnosti na tem območju in trajnostno uporabo svojih bioloških virov. Ob grožnji občutnega zmanjšanja ali izgube biološke raznovrstnosti, pomanjkanje popolne znanstvene zanesljivosti ne bi smelo biti razlog za odlaganje ukrepov, s katerimi se je možno izogniti tej grožnji. Pogodbenice so poseben pomen dale tudi tradicionalnim znanjem domorodnih skupnosti in priznale posebno vlogo žensk pri ohranjanju in trajnostni uporabi biološke raznovrstnosti in potrebno po njihovem sodelovanju na vseh stopnjah odločanja politike in ohranjanja biološke raznovrstnosti. Za ohranjanje biološke raznovrstnosti je potrebno spodbujati mednarodno, regionalno in globalno sodelovanje med državami, meddržavnim organizacijami in nevladnim sektorjem. Varstvo biološke raznovrstnosti bo tudi okrepilo prijateljske odnose med državami in pripomoglo k miru za človeštvo. Izmenjava informacij ter znanstveno, tehnološko in tehnično sodelovanje pa je tudi ena izmed zavez, ki so jo države z ratifikacijo sprejele.
Države so tako zavezane ugotoviti sestavne dele biološke raznovrstnosti na svojem območju (ekosistemi in habitati, ogrožene vrste in združbe ter njihove genome in gene), jih spremljati in nadzirati, ustanoviti sisteme zaščitnih območij in jih ustrezno upravljati in varovati. Vidik ohranjanja in trajnostne uporabe bioloških virov vključuje tudi pri sprejemanju državnih ureditev. Z ozaveščanjem pospešujejo in spodbujajo razumevanje pomena in ukrepov za ohranjanje biološke raznovrstnosti tako v množičnih medijih, kot z vključevanjem v izobraževalne programe. Za ugotavljanje in zmanjševanje škodljivih vplivov države uvedejo ustrezne postopke za presojo morebitnih škodljivih vplivov predvidenih posegov na biološko raznovrstnost.
Glede dostopa do genetskih virov so pristojne vlade posameznih držav, ki imajo suverene pravice do svojih naravnih virov in to ureja s svojo zakonodajo. Si pa vsaka pogodbenica prizadeva ustvariti pogoje, ki bi omogočali drugim pogodbenicam lažji dostop do genetskih virov za okolju primerno uporabo in ne postavlja omejitev, ki so v nasprotju s cilji te konvencije. Zato mora v vsakem primeru pogodbenica, ki razpolaga s takimi viri, dati svoj pristanek. Eden temeljnih ciljev te konvencije je tudi delitev dosežkov biotehnologije, pogodbenice pa si morajo prizadevati, da omogočijo ali olajšajo dostop do tehnologij, ustreznih za ohranitev in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti. Države pa so se s sprejemom konvencije zavezale tudi k izmenjavi informacij in znanstvenem, tehničnem in tehnološkem sodelovanju.
Upravljalsko telo konvencije je konferenca pogodbenic, ki se odvija vsako drugo leto. Pogodbenice na konferencah spremljajo izvajanje konvencije in napredek, določajo prioritete in delovne načrte, sprejemajo pa tudi protokole.
Operativno administrativno telo konvencije pa je sekretariat, s sedežem v Montrealu v Kanadi.
Države članice morajo redno poročati konferenci pogodbenic o izvajanju in napredek glede izvajanja konvencije in sicer v rokih kot jih določi konferenca pogodbenic. Slovenija redno poroča, poročila pa so dostopna spletni strani konvencije trenutno zadnje poročilo je iz leta 2015.
Države pogodbenice so doslej sprejele Kartagenski prostokol o biološki varnosti (Cartagena Protocol on Biosafety) in Nagojski protokol (Nagoya Protocol on Access to Genetic Resources and the Fair and Equitable Sharing of Benefits Arising from their Utilization)
Katragenski protokol je bil sprejet na konferenci pogodbenic 29.1.2000 in je stopil v veljavo 11.9.2003. Slovenija ga je ratificirala za Zakonom o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/2 z dne 22.10.2002). Protokol skladno s previdnostnim pristopom iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria je cilj tega protokola prispevati k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov, ki so nastali s sodobno biotehnologijo in bi lahko škodljivo vplivali na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, s posebnim ozirom tudi na zdravje ljudi. Na konferenci pogodbenic Kartegenskega protokola je bil 16.10.2010 je bil sprejet dopolnilni protokol h Katagenskemu protokolu (The Nagoya – Kuala Lumpur Supplementary Protocol on Liability and Redress to the Cartagena Protocol on Biosafety), ki bo stopil v veljavo, ko bo deponiran 40. dokument o ratifikaciji. Slovenija ga je že ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/14). Protokol uvaja pravila glede odgovornosti in nadomestil v zvezi z živimi spremenjenimi organizmi, njihovega čezmejnega gibanja, predvsem z oziroma na zdravje ljudi.
Nagojski protokol je bil sprejet na konferenci pogodbenic 29.10.2010 in je stopil v veljavo 12.10.2014. Slovenija ga še ni podpisala.
S Konvencijo o biološki raznovrstnosti pa so vsebinsko povezane še naslednje pomembnejše konvencije:
1. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora https://www.cites.org/eng/disc/what.php ) – CITES, ki je bila sprejeta 3.3.1993 in je stopila v veljavo 1.7.1975. Slovenija jo je ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, spremembe konvencije ter dodatkov I, II, III in IV h konvenciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 31/99 z dne 30.12.1999).
2. Konvencija o varstvu svetovne naravne in kulturne dediščine (Convention Concerning the Protection of The World Cultural and Natural Heritage), Konvencija o svetovni dediščine je bila sprejeta leta 1972. Konvencijo je ratificirala še SFRJ (Uradni list SFRJ, mednarodne pogodbe št. 56/74), Slovenija pa jo je notificirala z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92).
3. Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Convention on Conservation on Migratory Species of the Wild Animals) – Bonska konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/98 in 27/99).
4. Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Convention on Wetlands of International Importance, Especially a Waterfowl Habitat ) – Ramsarska konvencija, ki je bila sprejeta leta 1971. Konvencijo je ratificirala že SFRJ (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe št. 9/77), Slovenija pa jo je notificirala z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela, konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih večstranskih pogodb (Uradni list RS, mednarodne pogodbe št. 15/92). S Pariškim protokolom so bile leta 1982 sprejete spremembe konvencije , ki jih je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Pariškega protokola in sprememb Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Uradni list RS, mednarodne pogodbe 6/04).
Vsebinsko ekvivalentna Konvenciji o biološki raznovrstnosti je za varovanje morja Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki bo obravnavana posebej.
Tretja mednarodna okoljska konferenca Zelenitev urbanega življenja
Letos je ponovno potekala že tretja mednarodna okoljska konferenca »Third Contemporary Challenges of International Environmental Law Conference« z vodilno temo »Greening the urban living«. Konferenca združuje poglede pravnikov s pogledi strokovnjakov drugih disciplin, saj je varstvo okolja možno zagotavljati le multidisciplinarno.
Že uvodni govorec Sudhir Chopra je poudaril, da je problem okoljskega prava, da problemov ne reši. Obstoječe pravo je po njegovem mnenju neustrezno. Treba je najti etične rešitve, ki bodo bolje varovale okolje. Najprej pa moramo dobro poznati dejstva o stanju okolja, vendr je tudi najboljša znanost negotova, ko gre za področje ekologije. Ekonomija ne more biti cilj, lahko je le sredstvo, zato ne moremo vsega vrednotiti v ekonomskih kategorijah, ki vrednotijo življenje na zahodu višje, kot drugje po svetu. Okolja ne moremo enostavno prevesti v ekonomske kategorije (Mark Sagoff: The Economy of the Earth). Razvoj bi moral biti človekova svoboščina ne ekonomska kategorija. Da se človek odloča za razvoj pa mora biti najprej svoboden in ustrezno izobražen, da lahko izbira. Pri tem je opozorila na koncept razvojnega indeksa (Human Development Index). Opozoril pa je tudi na problematiko koncepta trajnostnega razvoja. Če ga obravnavamo v najširšem smislu se postavijo vprašanja: kaj je trajnostno, za koga, za koliko časa, za katera področja, za kapitalizem, za neolitske lovce?
Tekom konference se je okoli zanimivih prispevkov, ki so se vrteli okoli problematike urbanih okolij (okoljski migranti,s lumi, razvile zanimive debate, upravljanje z vodo v mestih, promet, urbana agrikultura in gozdovi, korupcija povezana z infrastrukturo in izzivi podnebnih sprememb v mesih) – izpostavljeno je bilo tudi vprašanje koncepta lastništva, ki nikakor ne more biti absolutno, ampak mnogo bolj v funkciji okolja in družbe.
Anketa – vpliv NVO na oblikovanje EU politik in predpisov
Posebej na področju varstva okolja je ključnega pomena vplivanje v najzgodnejših pripravah EU dokumentov in predpisov. Namreč ti posledično tvorijo okoli 80 do 90% nacionalne zakonodaje s tega področja. V mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor smo v lanskem letu na podlagi analize ugotovili, da imamo nevladne organizacije sicer dostopne mehanizme neposrednega podajanja pripomb, nimamo pa vpliva ona oblikovanje stališč RS v procesu, ker je ta zaprt.
Stanje bomo lahko spreminjali tudi z izražanjem svojimj mnenj – zato je pomembno, da čim več organizacij odgovori na vprašalnik Civil Society Europe.
Kohezijski kotiček
Javni razpis za odločitev o sofinanciranju projektov s programskega področja LIFE za leto 2016
Ministrstvo za okolje in prostor obvešča upravičence, ki izpolnjujejo določbe Razpisa programa LIFE za zbiranje predlogov za leto 2016 Evropske komisije, da lahko zaprosijo za sofinancerska sredstva za izvajanje projektov iz programa LIFE, ki jih bo Ministrstvo dodelilo po odločitvi Evropske komisije o sofinanciranju predloženih projektnih predlogov. Več…
Javno naročilo: Vpliv politik krožnega gospodarstva na trg dela v EU
Generalni direktorat Evropske komisije za okolje je objavil javno naročilo, katerega namen je analizirati vplive, ki jih ima lahko prehod na bolj krožno gospodarstvo, gospodarno z viri, na trg dela. Več…
Napovednik dogodkov
1. 6.: Okrogla miza o krožnem gospodarstvu »To ni reciklaža!«
Društvo Ekologi brez meja vas v petek, 1. julija, vabijo na okroglo mizo o krožnem gospodarstvu »To ni reciklaža!«, ki se bo odvila v prostorih Mestnega muzeja. Več…
29. 8.: Seminar Sadje naj bo pravično!
Društvo Focus bo konec avgusta za učitelje osnovnih in srednjih šol izvedlo seminar Sadje naj bo pravično! Več…
Monitoring volka
Društvo Dinaricum bo tudi letos predvidoma sodelovalo pri popisu teritorialnih tropov volkov. Popis bodo predvidoma izvedli v drugi polovici avgusta, preko treh zaporednih noči. Več…
Bajk kuhna: skupnostna popravljalnica koles
Mariborska Kolesarska mreža vabi vsak četrtek med 16.00 in 20.00 uro kolesarje v Bajk kuhno. Več…
