Uvodnik
Andrej Gnezda, Umanotera: Zakaj sporazum TTIP ni pomemben, Pripravite se na vročo jesen
Mesec maj se je za pogajalce in protagoniste sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA, znanega pod kratico TTIP pričel razburljivo. Greenpeace je z objavo 13-ih predlogov poglavij za sporazum TTIP poskrbel za medijski vihar in val javnega ogorčenja, komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom pa je v svojem blogu ta vihar omejila le na kozarec vode.
A kot so pokazali kasnejši politični odzivi širom EU je šlo za veliko več kot zgolj za »vihar v kozarcu vode«, francoski predsednik Hollande je sporazumu v tej fazi rekel ne, podobno mnenje je podal tudi minister Židan, ki je ocenil da sporazum »niti slučajno še ni v takšni obliki«, da bi bil sprejemljiv. Vlada pa je sklenila da še naprej podpira pogajanja o sklenitvi »ambicioznega in uravnoteženega sporazuma« ter dodala, da ne bo pristala na »nikakršno znižanje standardov v Evropski uniji«. Glede na navedbe pogajalcev, da se bodo »trdi orehi trli« v finalnih etapah pogajanj lahko z veliko gotovostjo napovemo, da bo nesprejemljivost sporazuma naraščala premo-sorazmerno s številom pogajalskih »rund« ali po domače trajanjem pogajanj.
Besedila, ki jih je objavil Greenpeace so razkrila preveč zaskrbljujočih dejstev, da bi jih lahko povzeli v tem uvodniku. Morda še najbolj zaskrbljujoča novica, ki jo lahko razberemo iz »leaka« prihaja na področju »regulativnega sodelovanja«. Gre za zelo tehnično in dolgočasno zadevo, ki pa bo imela (oz. že ima) pomemben vpliv na vseh področjih našega vsakdana, saj v osnovi govori o tem kako bomo pisali zakonodajo in s kom se bomo glede tega posvetovali. ZDA in tamkajšnja podjetja bi kaj lahko postala 29. članica EU, saj bi na podlagi podanih predlogov za sporazum TTIP pridobile pravico komentiranja in so-oblikovanja bodoče zakonodaje v EU. Preko sporazuma TTIP želijo ZDA v EU izvoziti njihov zakonodajni model, ki se v teoriji morda zdi privlačen, a je v praksi privedel do obilice sivih las med regulatorji, predvsem pa je neuspešen v nadzorovanju in reguliranju izdelkov in snovi, ki so nevarni za zdravje ali okolje. Na nevarnosti teh predlogov so nemudoma opozorili v Zvezi potrošnikov Slovenije in evropski potrošniški organizaciji BEUC, prijateljsko opozorilo pa je prišlo tudi iz druge strani Atlantika, iz organizacije Public Citizen. Ta pravila bi bila zapisana v poglavju o »horizontalnem regulativnem sodelovanju« in kot gre sklepati iz objavljenih dokumentov, Evropska komisija temu ne nasprotuje pretirano – pogledi so pač »komplementarni« ko gre za to področje.
Toda sporazum TTIP v tem trenutku ni tako pomemben. Voditelji EU bodo jeseni, predvidoma v septembru in oktobru potrjevali na las podoben sporazum med EU in Kanado, ki ga označuje kratica CETA. In tudi ta sporazum vsebuje kopico slabih pravil, ki bodo omejevali pravico držav do pisanja zakonodaje v javnem interesu. Tudi ta sporazum vsebuje mehanizem, ki korporacijam omogoča da tožijo države na nekakšnih pol-zasebnih sodiščih, varovanje okolja ali javnega zdravja pa bo postalo misija nemogoče. In trend naraščajočega števila korporativnih tožb zoper države, ki smo mu priča v zadnjih letih bo dobil dodaten zalet.
Vlada je v tem primeru sprejela hvalevredno stališče, mehanizem ICS po njenem mnenju ni sprejemljiv, njegova vključitev v sporazuma CETA in TTIP pa nepotrebna. Ali to pomeni, da bo Slovenija jeseni glasovala proti sporazumu CETA? Razlogov za takšno odločitev je vsekakor več kot dovolj.
Op –ed (opposite to editorial)
Eva Izquierdo in Živa Kavka Gobbo: Nepravične trgovinske prakse v Evropski Uniji
Razprava o nepravičnih trgovinskih praksah se je na ravni EU začela s komunikacijo Evropske komisije, s študijo A better functioning food supply chain in Europe (2009). Razlog za začetek procesa je bilo veliko nihanje cen hrane vzdolž celotne prehranske verige v letu 2007. V istem letu je Evropska komisija začela intenzivneje spremljati cene na prehranskem trgu.
Čez dve leti (2009) je predstavila rezultate v omenjeni študiji. Rezultati so pokazali, da prehranske verige delujejo slabo. Pomanjkanje transparentnosti, neenakost pogajalskih pozicij zaradi neenakopravnih razmerij moči ter proti-konkurenčne prakse, so privedli do izkrivljanja trga z negativnimi učinki na konkurenčnost celotne prehranske verige. Poleg tega je rigidnost cen negativno vplivala na zmožnost prilagajanja in na potencial za inovativnost celotne industrije vzdolž dobavne verige.
Evropska komisija je pozvala visoko skupino za konkurenčnost agroživilske industrije k predstavitvi predlogov za izboljšave področnih politik, ki bi prispevale k boljšem delovanju prehranskih dobavnih verig. Evropska komisija je predloge skupine podprla. Predlagala je preoblikovanje skupine v Forum na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano. Forum naj bi sledil procesom in podajal nasvete za implementacijo priporočil.
Po nadaljnih analizah in komunikaciji z Evropskim parlamentom Evropska komisija ni predlagala normativnih okvirov na ravni EU. Ocenili so, da je bolj učinkovito spodbujanje deležnikov ter držav članice k obravnavi nepoštenih trgovinskih praks na primeren in proporcionalen način, glede na nacionalne okoliščine in dobre prakse. Poleg tega pa je komisija začela spodbujati udeležence v verigi preskrbe s hrano k vključitvi in sodelovanju v Pobudi za verigo preskrbe s hrano (Supply Chain initiative).
Pobuda za verigo preskrbe s hrano je začela s svojim delovanjem v letu 2013. V njej je sodelovalo 8 združenj na ravni EU, ki predstavljajo prehransko industrijo in industrijo pijač. To je prostovoljna shema, katere cilj je promocija poštenih poslovnih praks kot osnove za sklepanje poslov v verigah preskrbe s hrano. Cilj naj bi bil sprememba poslovne kulture skozi zaveze podpisnikov k poštenim poslovnim praksam v kombinaciji z nekaterimi ukrepi vključevanja omenjenih principov v vsakodnevno poslovanje podjetij.
Kljub temu da so principi Pobude za preskrbo s hrano dobri, obžalujemo, da se strategija Evropske komisije za izkoreninjenje nepravičnih poslovnih praks naslanja na prostovoljno shemo. Pobuda za verigo preskrbe s hrano se je izkazala kot neučinkovita pri dejanskem naslavljanju nepoštenih poslovnih praks tudi zaradi prostovoljne narave. Poleg tega ocenjujemo predvideni način reševanja sporov kot neprimeren. Obstajata dva načina za reševanje sporov: individualne in skupinske pritožbe. Noben način ne odstranjuje “faktorja strahu” šibkejšega člena na zadovoljiv način. Sedaj so namreč tisti, ki so žrtve nepoštenih trgovinskih praks, poimensko izpostavljeni. Žrtve takih praks pa so praviloma manjši dobavitelji. Skupinske pritožbe pa se lahko vlaga zgolj v državah, kjer obstaja nacionalni organ, povezan s Pobudo. Tako v državah, kjer takega organa ni, skupinske pritožbe niso mogoče.
Tako kot se reševanje sporov izvaja sedaj Pobuda je sicer bila uspešna pri zbiranju številnih podpisov prostovoljnega dogovora s strani podjetij, a število rešenih sporov v 4 mesecih (kar je eno izmed indikatorjev uspeha, ki si ga je pobuda določila sama) ostaja zelo nizko. Pobuda je sicer dobra pri spodbujanju poštenih poslovnih praks, vendar neučinkovita pri naslavljanju nepoštenih trgovinskih praks. Kot primer naj navedemo trgovsko verigo Tesco, ki je bila prva podpisnica Pobude in kateri so dokazali kršitve prostovoljnih etičnih kodeksov in zavez ter tudi uvedli sankcije.
Na nacionalnem nivoju so države članice sramežljivo začele vzpostavljati zakonodajo, ki naslavlja problem nepoštenih trgovinskih praks. Pristopi so zelo različni. Nekatere države članice so vpeljale specifično zakonodajo, npr. na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Nemčija in Avstrija imata splošna zakoska določila, ki nalagajo ločeno obravnavo posamičnih primerov. Belgija in Nizozemska sta se odločili za prostovoljno nacionalno platformo, Danska, Švedska in Poljska pa nimajo ne zakonodaje ne prostovoljnih shem. Slovenija je v 2015 vzpostavila institucijo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter ga povezala z Agencijo za varstvo konkurence, ki obravnava primere nepoštenih poslovnih praks. Podlaga za pravno ukrepanje proti nepoštenim trgovskim praksam v verigi preskrbe s hrano je Zakon o kmetijstvu. Varuh je že posredoval nekatere primere nepoštenih trgovinskih praks v obravnavo Agenciji. Kako bo to delovalo v praksi še ne vemo, saj noben primer še ni bil presojan na sodišču.
V letu 2013 je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo k reviziji praktičnih učinkov prostovoljne iniciative. Komisija je odgovorila s dokumentom “Tackling unfair trading practices in the business-to-business food supply chain” (2014), ter obljubila, da bo poročilo objavil generalni direktorat za Notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (DG GROW) v letu 2015. Komisija je šla še dlje. Opravili so monitoring in ocenili napredek pri naslavljanju nepoštenih trgovinskih praks z evalvacijo (i) dejanskega učinka Pobude za preskrbo s hrano ter njenih nacionalnih platform, ter (ii) mehanizmov za naslavljanje problema nepoštenih trgovinskih praks, ki so jih vzpostavile države članice. Rezultati so predstavljeni v poročilu, ki je izšlo januarja 2016. S poročilom Evropska komisija žal ne spreminja stališča glede strategije naslavljanja nepoštenih trgovinskih praks – še vedno meni, da so dovolj prostovoljne sheme.
Medtem je bila v okviru evropskega parlamenta izvoljen Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov – IMCO. Odbor je bil zadolžen za pripravo odgovora na document Evropske komisije iz leta 2014. O poročilu Czesak bodo 8. Junija letos glasovali na plenarnem zasedanju v EP. V okviru projekta SupplyCha!nge so bili naši napori usmerjeni k doseganju čim bolj ambicioznih predlogov ter k prepričevanju manjših skupin v Evropskem parlamentu, da od komisije zahtevajo učinkovite mehanizme, ki bodo nepravične trgovinske prakse preprečevali in sankcionirali. Tak mehanizem bi lahko bila evropska mreža medsebojno priznanih nacionalnih teles, ki bi koordinirano delovala v smeri izkoreninjenja nepoštenih trgovinskih praks iz verige preskrbe s hrano.
Eva Izquierdo
Koordinatorica skupine za politike in raziskave pri projektu Supply Cha!nge,
European Environmental Bureau.
Živa Kavka Gobbo
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
12. maja smo se udeležili srečanja z vodstvom Inšpektorata RS za okolje in prostor pri varuhinji človekovih pravic.
Na srečanju je glavna inšpektorica Dragica Hržica predstavila delo inšpektorata v preteklem letu. Inšpektorat je v letu 2015 prejel 7461 prijav, opravil 17155 pregledov, izdal 2735 ukrepov, uvedel 1604 prekrškovnih postopkov in izrekel za 1.083.890,76 EUR glob. Načrt dela inšpektorata za leto 2016 si lahko pogledate tukaj.
Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta 24. maja v Okoljskem centru v Ljubljani javno predstavila dve pobudi za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.
Procese, ki jih mreža vsebinsko pokriva lahko spremljate v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.
Mednarodni seminar o železniškem potniškem prometu in kolesarjenju kot alternativi uporabi osebnemu avtomobilu
V sredo, 11. 5. 2016, se je malo pred 9 uro zjutraj iz vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane, na železniški postaji v Borovnici vsulo neobičajno veliko potnikov, tudi takih z (zložljivimi) kolesi.
Med njimi so bili tudi nizozemski veleposlanik, poslanec DZ RS, visoki državni uradniki, predstavniki znanih nevladnih organizacij, novinarji in ostali. Odpravili so se na seminar Kolo in vlak, ki ga je soorganizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko. Na začetku so uvodni govorci predočili svoje poglede, dejstva in načrte. Nato smo prisluhnili strategiji in željam glede razvoja železniškega prometa, prvim korakom v pravo smer in dobrim praksam. Spoznali smo tudi dobre prakse iz tujine. Seminar smo zaključili z dvema delavnicama, ki sta obravnavali vsakodnevnega kolesarja in kolesarja turista v relaciji z vlakom. Seminar je tako zabeležil kar nekaj pozitivnih soočenj in glede na udeležbo predstavnikov političnega nivoja računamo, da je bil eden izmed spodbujevalcev v pozitivno smer razvoja potniškega železniškega prometa pri nas. Več…
Dve pobudi pred evropskim Zelenim tednom: »Ljubljana brez pesticidov« in taksa na pesticide
Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta 24. maja v Okoljskem centru v Ljubljani javno predstavila dve pobudi za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.
Prva je poziv za priključitev Ljubljane, letošnje zelene prestolnice Evrope, evropskim mestom brez pesticidov v okviru pobude evropske mreže nevladnih organizacij PAN (Pesticide Action Network), katere član je tudi ITR.
Druga pa je poziv vladi oziroma pristojnim ministrstvom (kmetijstvo, finance, okolje, zdravje) za uvedbo takse na konvencionalne pesticide. Takšne takse je že uvedlo več evropskih držav, saj so se izkazale za eno najboljših orodij za zmanjšanje rabe zlasti najnevarnejših pesticidov. Več…
Mrežna delavnica: Osnove vizualne govorice
10. in 17. maja smo Info točko Okoljskega centra uporabili kot »prizorišče« razvijanja veščin v vizualnem komuniciranju. Na interaktivni delavnici smo spoznali pomen vizualne govorice, ki ima – tako kot pisana beseda – svoje tehnične zakonitosti.
Naučili smo se kaj sliko sestavlja in kakšno je lahko njeno sporočilo, kakšni so načini fotografiranja in kako se fotografija najbolje pojavi (objava in uporaba). Na delavnici smo se seznanili s teorijo fotografiranja in se preizkusili v praktičnem izvajanju. Na vizualno potovanje sta nas popeljala odlična fotografa Bojan Brecelj in Matjaž Rušt. Več…
Iz aktivnosti članic
Na Vlado RS naslovili poziv, naj ne podpre sporazuma CETA
Sindikati in nevladne organizacije so 12. maja na Vlado RS naslovili skupen poziv in stališče glede sporazuma med EU in Kanado, znanega pod kratico CETA. Poziv so poslali dan pred zasedanjem Sveta EU v sestavi trgovinskih ministrov (13. maja 2016), na katerem bodo razpravljali o sporazumu CETA s »pogledom na njegovo potrjevanje v oktobru«. Vlado in ministra za gospodarski razvoj so ponovno opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum CETA in izrazili podporo stališčem ministra Počivalška, da sporazuma CETA Slovenija ne more podpreti. Več…
Krožno gospodarstvo za telebane
Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi – zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo! Več…
Zelena luč: Pot v zeleno Ljubljano preko prostorov sodelovanja in povezanih skupnosti?
16. maja je v Pritličju potekala v sodelovanju z Greenpeace Slovenije in Inštitutom za politike prostora razprava v okviru cikla Zelena luč. Kakšna bo podoba mest v prihodnosti? Bodo to zgolj tehnološko dovršeni, enolični in prazni prostori individualnega ali pa trend suburbanizacije lahko ustavi ustvarjanje prostorov sodelovanja in povezanih skupnosti? So to edine perspektive za družbeno pravičnejši in trajnostni urban razvoj ali je rešitev kje drugje? Posnetek razprave je dostopen tukaj.
Novice iz svetovne Energetske [R]evolucije
Nova mesečna izdaja Novic iz svetovne Energetske [R]evolucije Greenpeace Slovenije je dosegljiva tukaj.
Posvet »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«
18. maja je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potakala okrogla miza »Sobivanje z volkom, medvedom in risom – obveznosti države«. Študentje Pravne fakultete v Ljubljani, ki sodelujejo v letošnji Okoljski pravni kliniki, so predstavili svoje ugotovitve glede problematike sobivanja z velikimi zvermi, ki vplivajo na odločitve glede ravnanja z njimi. Posebno pozornost so namenili IZUMIRANJU RISA, glede katerega bi država v skladu z mednarodnimi, EU in nacionalnimi predpisi, morala izvesti številne ukrepe.
Izšli so Vozni redi v Alpah 2016
V okviru Dneva Alpske konvencije je konec maja izšla že osma knjižica Vozni redi v Alpah, ki vsebuje 48 linij avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in čez mejo.
Projekt se lahko poleg vsebinskega vidika, ki spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, pohvali tudi s tem, da združuje interes 21 različnih partnerjev (CIPRA Slovenija, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Slovenska turistična organizacija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Kärnten Bus, lokalne turistične organizacije Bled, Bohinj, Bovec, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Maribor, Preddvor, Slovenj Gradec, Solčavsko, Sotočje in Tržič).
Knjižica v slovenski in angleški verziji je na voljo pri vseh partnerskih organizacijah, poleg tega pa tudi v elektronski obliki na spletnih straneh CIPRE Slovenija ter vseh partnerjev. Dostopna je tudi preko QR kode. Več…
Otroci v šolo s pešbusom in bicivlakom
13. maj se je z dogodkom za medije na OŠ Koseze končala zadnja pilotna izvedba spremljanih poti v šolo v okviru programa Zdrav šolar. Novinarji so se lahko pridružili skupinam otrok in njihovim spremljevalcem ter se na lastne oči prepričali, da sta Pešbus in Bicivlak zabavni, varni, predvsem pa zdravi poti v šolo.
Cilj akcije je, da bi otroci vsak dan naredili nekaj za svoje zdravje, zanemariti pa ne gre tudi številnih koristi za okolje in starše, ki zjutraj niso več obremenjeni z razvažanjem in gnečo na cestah.
Bicivlak in Pešbus potekata v okviru programa Zdrav šolar, ki ga ob sofinanciranju Ministrstva za zdravje RS izvajajo društvo Focus, Inštitut za politike prostora – IPoP, društvo Gekolina, Ljubljanska kolesarska mreža, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Eko-Humanitatis, Studio 12 in Mariborska kolesarska mreža. Več…
Novičnik s področja globalnega učenja za učitelje
V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev! je izšel prvi Novičnik s področja globalnega učenja za učitelje. Mesečni novičnik bo šolnike obveščal o novicah s področja globalnega učenja. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Ta prispevek sodi v serijo prispevkov, ki bodo objavljeni v mesečnih novicah mreže Plan B za Slovenijo, kasneje pa dostopni preko strani mreže Plan B za Slovenijo in so namenjeni prenosu znanja o pravni ureditvi varstva okolja, tako na mednarodni, EU in nacionalni ravni ter možnostih varovanja, ki jih ta nudi posameznikom in nevladnim organizacijam.
Mednarodnopravno varstvo okolja
Mednarodna skupnost je postala zaskrbljena zaradi stanja okolja pozno. Kot začetek mednarodnega varstva okolja štejemo konferenco Združenih narodov leta 1972 v Stocholmu, na kateri je bila sprejeta Deklaracija združenih narodov o človekovem okolju (Declaration of the United Nations Conference on the Human Environment) – Stocholmska deklaracija.
Bistvo deklaracije je dogovor o nameri, da se oblikujejo skupni zgledi in principi, ki bodo navdihnili in vodili ljudi celega sveta pri zaščiti okolja. Istega leta je bila na zasedanji Generalne skupščine Združenih narodov sprejeta deklaracija World Charter for Nature, ki izpostavlja, da je človeštvo del narave in da je življenje ljudi odvisno od naravnega sistema, ki zagotavlja energijo in hranila. Opozarja, da ima civilizacija korenine v naravi in zgolj življenje v harmoniji z naravo človeku omogoča najboljše možnosti za razvoj kreativnosti, počitek in rekreacijo.
Leta 1992 pa je v Riu de Janeiru pod okriljem Združenih narodov potekalo (do tedaj največje) svetovno srečanje o okolju in razvoju, na katerem so bili sprejeti Deklaracija konference Združenih narodov o okolju in razvoju – Rio deklaracija (Rio Declaration on Environment and Development, Agenda 21), Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Konvencija o biološki raznovrstnosti. Najpomembnejši cilj Rio deklaracije je vpeljevanje novega in pravičnega globalnega partnerstva za trajnostni razvoj, skozi ustvarjanje novih nivojev sodelovanja med državami, ključnimi družbenimi sektorji in ljudmi, s pomočjo mednarodnih sporazumov, ki spoštujejo interese vseh in ščitijo integriteto globalnega okoljskega in razvojnega sistema. Na podlagi Rio deklaracije so ZN ustanovili tudi Komisijo za trajnostni razvoj, ki je z delom pričela 1995. Njena naloga je bila implementacija ciljev zastavljenih na konferenci v Riu na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Rio deklaracija je sestavljena iz 27 načel in 109 smernic, ki naj bi služile kot vodilo pri obravnavanju okolja in razvoja. Številka 21 predstavlja 21. stoletje, v katerem naj bi začeli skrbeti tudi za okolje in se trudili zmanjšati vplive nanj.
Po letu 1992 je bilo veliko prizadevanj usmerjenih v podnebne spremembe, saj so te globalni vplivni dejavnik na okolje, ekosisteme in s tem življenje. Leta 2002, 10 let po konferenci v Riu, je bila ponovno svetovna konferenca o okolju v Johannesburgu, kjer je bila sprejeta Dklaracija o trajnostnem razvoju (Johannesburg Declaration on Sustainable Development). Leta 2007 je bil sprejet Akcijski načrt z Balija (The Bali Roadmap), leta 2009 Dogovor iz Kopenhagna (The Copenhagen accord), leta 2010 so bili sprejeti Dogovori iz Cancuna (Cancun Agreements). Po 20 letih od sprejema Rio deklaracije je bila leta 2012 v Riu de Janeiru ponovno konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju. Sledila so srečanja na temo podnebnih sprememb (Varšava 2013, New York 2014, Pariz 2015).
Ključne za mednarodno okoljsko pravo so mednarodne pogodbe ali konvencije. V nasprotju z deklaracijami, ki niso zavezujoče, so mednarodne pogodbe pravno zavezujoče, ko država pristopi k njim – jih ratificira. V Sloveniji se konvencije ratificirajo z zakonom, ki ga sprejme državni zbor ter objavijo v Uradnem listu. Mednarodne pogodbe ali konvencije so v hierarhiji najvišji pravni akti, to mesto pa jim zagotavlja Ustava RS. Tako 8. člen določa: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« Zato se vsebina mednarodnih pogodb uveljavlja pred nacionalnimi sodišči, posamezne pogodbe pa imajo lahko tudi določene mehanizme nadzora izvajanja konvencije. V prihodnjih prispevkih bodo predstavljene najpomembnejše mednarodne konvencije za varstvo okolja, ki jih je Slovenija ratificirala.
Spremembe Zakon o varstvu okolja že veljajo
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1 I) je začel veljati 10.5.2016. Zakon med drugim prinaša pomembne spremembe, ki bodo verjetno tekom izvajanja povzročale precej težav. Ministrstvo je sicer že podalo obširno pojasnilo.
Pojasnilo se večinoma giblje okoli dveh spornih novosti zakona, ki pa po našem mnenju zmanjšujejo nivo varstva okolja v Sloveniji:
1. Ukinitev veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj – ta sedaj nimajo omejitve veljavnosti. Sprememba je prišla v času, ko bi morala IPPC napravam prenehalo dovoljenje zaradi poteka časa. Po prej veljavnem 79. členu, ki je določal, da okoljevarstveno dovoljenje preneha veljati s pretekom časa, za katerega je bilo podeljeno. Po 3. odstavku 69. člena se okoljevarstveno dovoljenje izda za obdobje desetih let. Oba člena sta se v celoti spremenila, tako da navedenih določil ne vsebujeta več. Ministrstvo utemeljuje spremembo s tem, da večina naprav skoraj vsako leto zaprosi za spremembo dovoljenja. Vendar pa menimo, da ta argument ne zdrži, saj tedaj ARSO ne gleda celotnega dovoljenja temveč se je tudi postopkovno dolžno osredotočati na dovoljenost predlagane spremembe. Po 4. odstavku prej veljavnega 69. člena se lahko okoljevarstveno dovoljenje podaljša, če naprava ob izteku njegove veljavnosti izpolnjuje pogoje, pod katerimi se okoljevarstveno dovoljenje podeljuje. To določilo, ki ga tudi ni več, je tako terjalo preveritev izpolnjevanja pogojev, kot če bi se podeljevalo na novo.
2. Določanje manj strogih mejnih vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi zaključkov o najboljših možnih tehnologijah (BAT) – 10., 11. in 12. odstavek 74. člena in 14. odstavek 77. člena: kljub nasprotovanju nevladnih organizacij je bil s spremembo v zakon preneseno določilo 15 (4) člena Direktive o industrijskih emisijah, čeprav je bila to možnost in ne obveznost, na podlagi 193. Člena bi lahko država po 195. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko določala strožji varstveni režim. Nižje vrednosti emisij od zaključkov BAT se lahko določijo, če: to ne povzroči znatnega onesnaženja in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote (pri čemer ta mejna vrednost ne sme presegati mejnih vrednosti emisij, predpisanih na podlagi 17. člena ZVO-1) IN če je iz ocene upravljalca naprave razvidno, da bi doseganje ravni emisij v skladu z zaključki BAT povzročilo temu nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje. Manj strogih mejnih vrednosti pa ni mogoče določi na degradiranih območjih in če bi bilo ogroženo doseganje standardov kakovosti okolja. Za take popustke bodo lahko zahtevali upravljalci novih naprav pa tudi upravljalci starih naprav (sprememba dovoljenja – 77. člen), pri tem pa ni aktualnega poročila o stanju okolja (zadnje iz leta 2009), zaradi tega tudi ne bo mogoče ugotavljati »znatnega onesnaženja in visoke ravni varstva okolja«, prav tako pa tudi ni izdelanih kriterijev za odločanje o »nesorazmerno višjih stroških« upravljalca. Kljub dejansko več degradiranim območjem v Sloveniji, je kot degradirano območje priznana samo Mežiška dolina.
Evropska komisija že drugo obrazloženo mnenje Sloveniji glede odlagališč odpadkov
Evropska komisija zahteva, da Slovenija uskladi obstoječa odlagališča Direktivo 1999/31/ES, saj morajo biti odlagališča zgolj zadnja možnost in morajo izpolnjevati pogoje, da se v čim večji meri izpolnijo vplivu na zdravje ljudi in okolje. Slovenija je obljubila, da bo do leta 2009 zagotovila izboljšave. Kljub napredku in dejstvu, da je Slovenija postala evropski prvak v recikliranju, je še vedno 35 odlagališč v stanju kršitve navedene direktive. Če Slovenija ne bo uredila zadev v dveh mesecih, bo lahko zadeva predana Evropskemu sodišču.
Vlada je sprejela:
- na 87. Redni seji dne 12.5.2016 Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji 2016 – 2026
- na 88. seji dne 19.5.2016 Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017
Vlada Velike Britanije zgubila primer glede onesnaženja zraka
Velika Britanija ni uspela uskladiti svoje zakonodaje s pravili EU glede kakovosti zraka, zato je organizacije ClientEarth tožila ministrstvo zaradi opustitve njegove zakonite dolžnosti, da pripravi nove načrte o kakovosti zraka, da se ustavi onesnaževanje na zakonsko dovoljeno meje v najkrajšem času.
Vabilo na tretjo mednarodno okoljsko konferenco v Ljubljani
Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo 9. in 10.6.2016 potekala tretja mednarodna okoljska konferenca Contemporary Challenges of International Environmental Law z naslovom GREENING THE URBAN LIVING. K udeležbi so posebej in z nižjo kotizacijo vabljene tudi nevladne organizacije.
Kohezijski kotiček
Javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja za leti 2016 in 2017
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis, katerega vrednost je 350.000 EUR in na katerega se lahko prijavijo nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove). MOP želi z razpisom spodbujati vsebine, ki se nanašajo na trajnostni razvoj na področju varstva okolja, predvsem spodbujanja prehoda na zeleno, z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično družbo in gospodarstvo ter na ohranjanje narave. Rok za oddajo prijave je 10. junij do 12.00 ure. Več…
Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve v letu 2016
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis za sofinanciranje splošnih in strokovnih izobraževalno-ozaveščevalnih projektov promocije na področju prostorskega, urbanističnega in krajinskega načrtovanja in oblikovanja, urejanja in razvoja naselij ter zlasti mest ter arhitekture in graditve, katerega vrednost je 45.000 EUR. Rok za oddajo prijave je 3. junij do 12.00 ure. Več…
LIFE informativna dneva – Škocjanski zatok in Otočec
Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti organizira dve podrobnejši delavnici za pripravo projektnih prijav. Brezplačni delavnici sta namenjeni vsem, ki bi želeli pripraviti projekt za sofinanciranje iz programa LIFE. 8. junija se lahko udeležite delavnice v Škocjanskem zatoku in 9. junija na Otočcu.
Razpis programa LIFE za sofinanciranje projektov 2016
Evropska komisija je 19. maja objavila razpis programa LIFE za projekte za varovanje okolja in reševanje posledic podnebnih sprememb za leto 2016. Skupna vrednost razpisa je 337,5 mio evrov, od tega je skoraj 274 mio evrov namenjenih podprogramu za okolje in dobrih 63 mio evrov podprogramu za podnebne ukrepe. Več info na Razpisi.info in LIFE Programme.
Napovednik dogodkov
2. 6.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja
Društvo Focus sporoča, da si lahko od 2. junija naprej razstavo »Na zlomljenih krilih razvoja« ogledate v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
4. 6.: Vrečka na vrečko za manj plastike
Ekologi brez meja bodo v soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na največji Ljubljanski tržnici opozarjali, da so plastične vrečke škodljive za okolje ter pokazali praktične in dobre alternative. Več…
5. 6.: Z vlakom na ogled slapu Šum in praznik harmonikarjev v Zg. Besnici
V okviru programa Podeželsko razvojno jedro (PRJ) vas v nedeljo, 5. junija, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi na živahen podeželsko-naravoslovni dogodek Z VLAKOM NA OGLED SLAPU ŠUM IN PRAZNIK HARMONIKARJEV V ZG.BESNICI. Več…
6. 6.: Okrogla miza: Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji
Društvo Dinaricum vas vabi na okroglo mizo z naslovom Upravljanje in varstvo volka v Sloveniji, ki bo v ponedeljek, 6. junija 2016, ob 9.00 v Državnem svetu Republike Slovenije. Več…
9. in 10. 6.: Tretja mednarodna okoljska konferenca v Ljubljani
Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo 9. in 10.6.2016 potekala tretja mednarodna okoljska konferenca Contemporary Challenges of International Environmental Law z naslovom GREENING THE URBAN LIVING.
17. 6.: Konferenca Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri
Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij vas vabijo na nacionalno konferenco Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki bo potekala v petek, 17. junija 2016 od 9. do 13. ure v hotelu Lev v Ljubljani. Več…
29. 6.: Izmenjava oblačil
Ekologi brez meja vas v sredo, 29. junij, med 17.00 – 19.00 uro vabijo na poletno izmenjavo oblačil na Waldorfski šoli v Ljubljani. Več…
