Uvodnik
Polona Valič, Umanotera: V mreži pričeli z izvajanjem pete faze projekta Plan B za Slovenijo
Po nekaj mesecih premora se z januarjem v vaše nabiralnike ponovno vračajo novice mreže Plan B za Slovenijo, ki bodo poleg stalnih vsebin postregle tudi s kakšno noviteto.
Tudi novice so del že pete faze projekta Plan B za Slovenijo – mreža NVO za trajnostni razvoj, ki smo jo pričeli izvajati konec leta 2015 in bo trajala do aprila 2019. Pa pričnimo z nekaj osnovnimi podatki:
– Prijavitelj oz. vodilni partner projekta: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
– Partnerja pri projektu: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Ekologi brez meja
– Zunanji izvajalci (koordinatorji delovnih skupin): CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, DOPPS, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Inštitut za trajnostni razvoj
– Obdobje izvajanja projekta: 1.11.2015 – 30.4.2019
– Vrednost projekta: 264.992,71 EUR
– Vodja projekta: Polona Valič (Umanotera)
Projekt s svojimi aktivnostmi zasleduje pet specifičnih ciljev:
- Okrepiti informiranost, strokovno in zagovorniško usposobljenost NVO na področju okolja in s tem prispevati k večji strokovni usposobljenosti za izvajanje javnih politik.
- Prispevati k večji vlogi NVO pri oblikovanju sektorskih politik, k bolj usklajenim politikam in k boljšemu sodelovanju med resornimi ministrstvi in NVO.
- Okrepiti čezsektorsko povezovanje in sodelovanje za razvoj novih rešitev pri naslavljanju posameznih družbenih izzivov (npr. na področju izobraževanja/usposabljanja, zaposlovanja, varstva okolja/narave/zdravja, urejanja prostora, kulture in prostovoljstva ipd.).
- Okrepiti vlogo vsebinske mreže NVO.
- Okrepiti usposobljenost NVO koordinatorke vsebinske mreže za organizacijski razvoj in s tem prispevati k trajnosti in stabilnosti njenega delovanja ter usposobljenosti za zagotavljanje storitev NVO.
Mreža Plan B za Slovenijo je nastala z namenom sodelovanja in povezovanja okoljskih NVO, da bi skupaj delovale močneje in imele več možnosti prispevati, da Slovenija postane država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Participativnost znotraj mreže je glavni steber, ki podpira delovanje mreže in na ta način se načrtujejo tudi mrežne aktivnosti. Načrtovanje aktualnega projekta se je začelo na letnem srečanju članic mreže maja 2015, kjer so članice v delavniškem delu srečanja iskale skupne, horizontalne teme in nadaljevalo preko delovnih skupin mreže ter nenazadnje programskega sveta, ki je vse vsebine povezal v aktivnosti projekta.
Projekt nam omogoča koordinacijo mreže, spletno stran, pravno mentoriranje, Novice mreže Plan B za Slovenijo, delovanje delovnih skupin mreže, programski svet mreže, letna srečanja, izvajanje skupnih akcij, različna usposabljanja za članice mreže in organizacijski razvoj mreže.
In kaj nas čaka v prihodnjih letih? Zasledovali bomo naslednje dolgoročne cilje, ki jih je na podlagi aktualnega dogajanja in potreb mreže zastavil programski svet:
- Doseči zeleni razvojni preboj Slovenije, ki bo ponovno vzpostavil družbeno in okoljsko ravnovesje.
- Urediti sistemsko financiranje za okoljske NVO, ki jim bo omogočalo kontinuirano vsebinsko delo.
- Doseči, da bo odločanje v državi temeljilo na civilnem dialogu in vključevanju NVO, ki so enakovreden in usposobljen akter dialoga pri reševanju ključnih razvojnih vprašanj.
- Članice mreže so strokovno in organizacijsko okrepljene za izpolnjevanje svojega poslanstva, kar bo dolgoročno in trajno krepilo tudi uspešnost mreže in skupnih nastopov.
Projekt Mreža Plan B za Slovenijo si bo s povezovanjem, usposabljanjem in krepitvijo slovenskega okoljskega nevladnega sektorja prizadeval prispevati k oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih javnih politik ter k usposobljenosti in trajnosti okoljskega nevladnega sektorja. Vabljeni vsi člani mreže, da »infrastrukturo«, ki nam jo projekt omogoča, kar najbolje izkoristite pri svojem delu, da se udeležujete izobraževanj in da soustvarjate vsebine, ki bodo prispevale k doseganju vašega poslanstva.
Polona Valič, koordinatorka mreže in vodja projekta
Aktualno v Planu B
Prijava inšpekcijskim službam zaradi pogina živali na žici in rezilih ograje na državni meji
Konec decembra je Umanotera v imenu mreže Plan B za Slovenijo podala prijavo inšpekcijskim službam zaradi pogina živali zaradi poškodovanja na žici in rezilih ograje na državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Zaradi ograje prihaja tudi do fragmentacije habitata, kar je iz naravovarstvenega vidika pomemben negativni vpliv, predvsem za ogrožene vrste velikih zveri. Inšpektorat RS za okolje in prostor je zaenkrat odgovoril le, da se zadeva prednostno obravnava. Razreševanje prijave bomo spremljali v Kronologiji procesov na spletni strani mreže Plan B, zaenkrat objavljamo prijavo in odgovor inšpekcije.
Javna posvetovanja na EU ravni in Register za preglednost
Pred časom je Jaka iz Ekologov brez meja opozoril na javna posvetovanja na EU ravni, kjer lahko deležniki povedo svoje mnenje o politikah EU na različnih stopnjah njihove priprave. Sledenje posvetovanjem je za nevladne organizacije koristno zaradi odlično pripravljenih gradiv in seveda tudi zaradi lobiranja. Na spletni strani Vaš glas v Evropi se lahko naročite na obvestila o novih posvetovanjih na področjih, ki vas zanimajo.
Če boste v posvetovanju sodelovali kot organizacija oziroma če ste organizacija, ki vpliva na politiko in proces odločanja v institucijah EU, se boste morali prijaviti v register lobistov oz. Register za preglednost EU.
Ker je iz registra razvidna dejavnost organizacij, je uporaben tudi za to, da nas druge organizacije lažje najdejo, ko sestavljajo mednarodne projektne konzorcije. Trenutno je registriranih več kot 8000 subjektov, vse od svetovalnih služb za javne zadeve, samozaposlenih svetovalcev in odvetniških pisarn do notranjih lobistov ter trgovinskih, poslovnih in poklicnih združenj. Med njimi so tudi dobrodelne, nevladne in verske organizacije, možganski trusti, akademske ustanove, regionalni in lokalni javni organi ter druge neformalne ali začasne strukture.
Nekaj organizacij članic mreže Plan B se je v register že vpisalo. Morda bo tale novica vzpodbudila še kakšno.
Iz aktivnosti delovnih skupin mreže
Delovna skupina Financiranje okoljskih nevladnih organizacij
Delovna skupina financiranje okoljskih NVO se je od začetka projekta sestala dvakrat in zastavila aktivnosti za letošnje leto. Pripravljati so se začele analize (javnomnenjska raziskava o odnosu do okolja in okoljskih NVO; pregled pravnih okvirov za vzpostavitev mehanizma financiranja in okoljskih taks; analiza stanja in zahtev za ureditev sistemskega financiranja), vzporedno pa so potekale naslednje aktivnosti – dopis predsedniku vlade v luči njegovega pregledovanja dosežkov posameznih ministrstev, srečanje s Službo za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, pridobitev informacij javnega značaja o porabi na postavkah financiranja NVO in načrtovani porabi (MOP) ter porabi sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, oddaja pripomb na Osnutek Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2016).
Iz aktivnosti članic
Za Slovenijo brez zavržene hrane – kako naprej?
V prostorih Vlade Republike Slovenije je 18. januarja potekal posvet za Slovenijo brez zavržene hrane. Udeleženci iz različnih sektorjev – od pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev, komunalnih in raziskovalnih institucij, do humanitarnih in nevladnih organizacij – so enoglasno podprli idejo o nadaljnjem sodelovanju na področju zmanjševanja zavržene hrane.
Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v uvodu poudaril: “Mene osebno zelo muči ta problem. Gre za primarno moralno vprašanje, za moralni problem, kjer smo vsi zavezani k ukrepanju.” Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dodala, “da moramo ukrepati s preprečevanjem, spodbujanjem rabe odpadkov kot surovin ter zmanjšanjem odlaganja odpadkov.” Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja je izpostavila potrebo po skupni platformi, javni zavezi deležnikov in predvsem novo hierarhijo ravnanja z odpadno hrano, “kjer poleg preprečevanja nastajanja dajemo prednost rabi viškov hrane za ljudi ter pouporabo v industriji in za krmo živali.” Albin Keuc iz platforme razvojnih in humanitarnih organizacij SLOGA je poudaril, “da se je Slovenija zavezala globalnemu cilju prepoloviti količino živilskih odpadkov do leta 2030. Pri tem je pomembno, da mislimo na prehransko pravičnost v svetu, kjer je še zmeraj 850 milijonov ljudi lačnih. Orodje, ki ga imamo na voljo, je uradna razvojna pomoč državam v razvoju.” Matej Poljanšek, Hrana za življenje (FFL), je izpostavil pomen globalnega prizadevanja za razdeljevanje kakovostne in zdrave hrane.
Sodelujoči so se strinjali, da je potrebno nadgraditi obstoječe dobre prakse z novimi, in ugotovili, da si lahko vzajemno pomagamo z izkušnjami in znanjem. Potrebujemo več sodelovanja, podpornih ukrepov na horizontalni ravni ter sistemsko krepitev v smeri aktiviranja dodatnih virov. Prav tako je bila identificirana potreba po lajšanju davčnih bremen za donatorje hrane, po krepitvi poročanja podatkov o količinah zavržene hrane in kaj je potrebno narediti za obvezno poročanje rezultatov sejalnih analiz. Humanitarne organizacije ugotavljajo, da so socialne stiske čedalje večje in vsako lajšanje trpljenja ljudi je dobrodošlo. “Spoštovanje in dostojanstvo ljudi” so poudarili, “je na prvem mestu.”
Udeleženci so se razšli s pozivom k spodbujanju, izobraževanju in ozaveščanju ljudi, krepitvi sodelovanja in vrednot – predvsem spoštovanja do hrane. Posvet je tako prinesel vrsto pobud in nalog za vse deležnike – z željo po pripravi skupnega akcijskega načrta.
Več informacij: www.ebm.si
Greenpeace poziva: Razstrupimo naravo
Greenpeaceova kampanja Detox, katere začetki segajo v leto 2010, je postala megafon zahtev po neonesnaženih vodnih sistemih in oblačilih brez nevarnih kemikalij. Greenpeace v tej kampanji poudarja povezavo med onesnaževanjem voda in blagovnimi znamkami.
V najnovejšem poročilu “Puščanje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem”, ki je izšlo 25. januarja, je Greenpeace razkril rezultate 40 testiranih izdelkov 11 blagovnih znamk, ki so bili kupljeni v 19 različnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarni PFC-ji niso bili najdeni le v oblačilih, temveč tudi v čevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vrečah. Zgolj v štirih izdelkih PFC-ji niso bili zaznani. Ene izmed višjih koncentracij nevarnih PFC-jev so našli prav v obeh izdelkih, ki sta bila kupljena v Sloveniji: pohodniških čevljih znamke Salewa ter pohodniških hlačah znamke Mammut.
Danes smo ljudje v svetu velikokrat nevidno povezani prek proizvodno-potrošnih verig, pri čemer je lahko nakup izdelka nekje povezan z ogrožanjem okolja in zdravja na povsem drugem koncu sveta. Za PFC-je je namreč značilno, da ne nastajajo v nobenem naravnem procesu, ampak izključno kot posledica človeških aktivnosti. Molekule PFC-jev so izredno stabilne in v okolju predstavljajo nevarnost še dolgo po tem, ko jih prenehamo uporabljati. Našli so jih v tkivih polarnih živali in celo v človeški krvi.
Nad ugotovitvami poročila so lahko razočarani tudi mnogi ljubitelji narave v Sloveniji, zato jih pozivamo, da preko spletne platforme http://grnpc.org/razstrupimo_opremo pozovejo blagovni znamki Mammut in The North Face, naj nehata zastrupljati!
Kdo plača pravo ceno naših oblačil?
Oblačila nas spremljajo vsak dan in na to se odziva tudi industrija, ki nas prepričuje, da potrebujemo vedno nov izgled in da bomo srečni, če bomo kar naprej kupovali. Nihče pa nam ne pove, kako obremenilna je ta naša “potreba” za okolje ter kako izkoriščani so ljudje, vključeni v proces pridelave surovine, izdelave izdelkov ter nenazadnje prodaje. Istočasno pa tako narejena oblačila vplivajo tudi na naše zdravje.
V Sloveniji se s to problematiko ukvarja več organizacij (med njimi tudi Focus in Umanotera), ki so se z namenom, da bi sporočilo doseglo najširšo javnost, povezale in pripravile kampanjo ”Obleka naredi človeka”. V okviru kampanje bo v nekaterih mestih po Sloveniji prikazan dokumentarni film The true cost (Prava cena), ki pripoveduje zgodbo o oblačilih, ki jih nosimo, o ljudeh, ki jih izdelujejo, in učinku, ki ga ima tekstilna industrija na ta planet.
Kje in kdaj si lahko film ogledate ter več info o kampanji najdete na naslednjih povezavah:
http://www.umanotera.org/novice/dokumentarni-film-prava-cena-the-true-cost-v-sloveniji/
http://www.buna.si/prava-cena-the-true-cost.html
Andrej Gnezda je bil kandidat za Delovo osebnost leta 2015
Konec leta 2015 je Delo kot že v minulih letih poiskalo deset ljudi s srcem oz. kot so jih sami poimenovali junake leta 2015, med katerimi smo bralci lahko izbrali Delovo osebnost leta. Med kanidati je bil tudi Andrej Gnezda iz Umanotere, ki so ga predstavili kot »motor nevladnega nasprotovanja razvpitim prostotrgovinskim sporazumom TTIP, CETA in TISA in torej varuh javnega interesa, ne kapitala«. Intervju z Andrejem si lahko preberete tukaj. Laskavi naslov je 4. januarja na razglasitvi prejel Jure Poglajen iz humanitarnega društva Adra Slovenija, ki je na grškem otoku Lesbos pomagal beguncem.
Onesnaženost zraka pozimi
Pozimi je kurjenje ena izmed dodatnih dejavnosti, ki poleg izpustov iz prometa in industrije negativno vpliva na kakovost zraka po dolinah in kotlinah. Onesnaženost zraka z delci se pojavi predvsem takrat, ko stabilno ozračje in toplotna inverzija omogočata zadrževanje izpustov pri tleh. Na zmanjšanje koncentracije delcev moramo vplivati s svojimi ukrepi, če ne želimo ogrožati svojega zdravja.
Osnovna težnja za izboljšanje stanja je predvsem večja energetska učinkovitost kurilnih naprav. Na državnem nivoju se tako preko Eko sklada za leto 2016 predvideva kar 50 mio evrov spodbud za ukrepe, ki sovpadajo z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka. Ukrepi predvidevajo zamenjavo starih kurilnih naprav, podpirajo energetsko sanacijo stavb za zmanjšanje potrebe po ogrevanju ter spodbujajo daljinsko ogrevanje in uporabo skupnih kotlovnic na lesno biomaso za večstanovanjske hiše. Popolnoma nova je spodbuda za zamenjavo kurilnih naprav za socialno ogrožena gospodinjstva (novico je pripravila CIPRA Slovenija).
Pravni kotiček
Pripravlja Senka Vrbica Šifkovič
Prenova prostorsko gradbene zakonodaje
V teku je javna razprava na osnutek nove prostorsko gradbene zakonodaje, ki je podaljšana do 19.2.2016. Tako so v javni razpravi Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. S stališča varstva okolja nas zanimata predvsem zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon, ki na novo urejata postopke prostorskega načrtovanja in izdaje dovoljenj povezanih z gradnjo, jih poenostavljata in s tem v zvezi integrirata v proces tudi nekatere okoljske postopke. Vendar pa nekateri predvideni postopki vzbujajo dvom v ohranjanje doseženega standarda varstva okolja, ki bi si ga želeli predvsem dvigniti. Problematična in posebne pozornosti potrebna so predvsem določila, ki se nanašajo na celovito presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje oziroma okoljevarstveno soglasje.
Celovita presoja vplivov na okolje je zajeta v osnutku Zakona o urejanju prostora
– sprejemljivost vplivov na okolje in prevlada interesov pri državnem prostorskem načrtovanju: Če različnih potreb, interesov in javnih koristi ni mogoče uskladiti, je treba pod pogojem, da gre pri načrtovani prostorski ureditvi za uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi brez škodljivih vplivov na druge javne koristi, v študiji variant presoditi tudi, katera javna korist bo v konkretni zadevi prevladala. V tem primeru se v študiji variant presodi o obstoju alternativnih rešitev doseganja ciljev načrtovane prostorske ureditve, brez škodljivih vplivov na druge javne koristi, ter o obstoju ustreznih izravnalnih ukrepov, če se ugotovi, da alternativnih rešitev ni. Pri tem v skladu z določbami tega zakona sodelujejo državni nosilci urejanja prostora pristojni za javne koristi, o katerih se presoja. (84. člen 3. odstavek). Če je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se vrednotenje z varstvenega vidika izvede z okoljskim poročilom (84. člen 4. odstavek). Če je potrebno za državni prostorski načrt izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v svojih mnenjih o upoštevanju njihovih smernic, opredelijo tudi sprejemljivosti vplivov predloga državnega prostorskega načrta na okolje, upoštevajoč prevlado iz 84. člena, če brez nje različnih potreb, interesov in javnih koristi ni mogoče uskladiti. Na podlagi mnenj varstvenih nosilcev urejanja prostora in upoštevajoč prevlado Ministrstvo za okolje in prostor ugotovi sprejemljivost vplivov izvedbe državnega prostorskega načrta na okolje (86. člen 4. odstavek). Če vladi zaradi neusklajenosti različnih javnih koristi v potrdite ni mogoče predlagati usklajenega predloga državnega prostorskega načrta, lahko pripravljalec predlaga Vladi, da odloči o prevladi ene javne koristi nad drugo (87. člen 2. odstavek) Po pridobitvi vseh mnenj in dopolnitvi prostorskega načrta. Vlada odloči tudi o sprejemljivosti vplivov državnega prostorskega načrta na okolje in sprejme državni prostorski načrt. (87. člen 1. odstavek). Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo postopke prevlade druge javne koriti nad javno koristjo ohranjanja narave, se ta prevlada izvede v postopku priprave državnega prostorskega načrta v skladu s tem zakonom (87. člen 3. odstavek). Zoper odločitev o prevladi in odločitev o ustreznosti vplivov plana na okolje je dovoljen upravni spor (87. člen 4. odstavek). Če vlada odloči o prevladi ene javne koristi nad drugo, je izdaja mnenj nosilca urejanja prostora in soglasij pristojnega soglasodajalca, čigar javna korist je prevladana, v nadaljevanju lahko vezana le na pripravo ustreznih rešitev in izravnalnih ukrepov (89. člen 3. odstavek).
– celovita presoja vplivov na okolje pri občinskem načrtovanju: se vedno izvede za prvi občinski prostorski načrt, občina lahko odloči, da se opravi celovito presojo vplivov na okolje tudi za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta ali za občinski podrobni prostorski načrt ali njegove spremembe, ne da bi odločitev o tem ali je presojo treba izvesti, pridobila od Ministrstva za okolje in prostor (60. člen 5. odstavek). Občina posreduje osnutek občinskega prostorskega načrta z okoljskim poročilom, če je to potrebno v skladu s 60. členom, Ministrstvu za okolje in prostor, ta ga preveri in v 60 dneh od objave osnutka občinskega prostorskega načrta objavi obvestilo o tem, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila (105. člen 2. odstavek). Občina izvede javno razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila, če je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (107. člen 6. odstavek). Po razpravi občina pripravi predlog občinskega prostorskega načrta, do katerega se opredelijo nosilci urejanja prostora glede upoštevanja njihovih smernic. Če pa se za prostorski načrt izvaja tudi celovita presoja vplivov na okolje, se varstveni državni nosilci urejanja prostora opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov načrta na okolje s stališča svoje pristojnosti. (108. člen 6. odstavek). Občina pošlje usklajen predlog občinskega prostorskega načrta v sprejem občinskemu svetu. Pred objavo posreduje občina sprejeti občinski prostorski nart Ministrstvu za okolje in prostor v potrditev, ki po preveritvi s sklepom potrdi občinski prostorski načrt, med drugim na podlagi mnenj varstvenih državnih nosilcev urejanja prostora ugotovi, da so vplivi izvedbe občinskega prostorskega načrta na okolje sprejemljivi. (110. člen 2. odstavek). O pritožbi občine zoper sklep o zavrnitvi odloči vlada, razen če se nanaša na ugotovitev, da vplivi občinskega prostorskega načrta na okolje niso sprejemljivi. V tem primeru je zoper odločitev možen upravni spor (110. člen 5. odstavek). Kadar občina sama ni izvedla celovite presoje vplivov na okolje in je Ministrstvo za okolje in prostor določilo, da je ta potrebna, občina za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo in ga pošlje ministrstvu, ki jo obvesti o tem, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila (128. člen 2. odstavek). Če je za občinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva opredelijo do sprejemljivosti vplivov načrta na okolje, na podlagi njihovih mnenj pa Ministrstvo za okolje in prostor odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na okolje skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja in odločitev objavi (130. člen 2. odstavek). Usklajen predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta občine predloži občinskemu svetu v sprejem, Ministrstvo za okolje in prostor pa skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izda potrdilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi (131. člen 1. odstavek)
Doslej, kakor tudi še v veljavnem Zakonu o varstvu okolja celovito presojo vplivov urejajo členi 40 do 48. O odločanju o sprejemljivosti vplivov na okolje govori 46. člen. Po 2. odstavku tega Ministrstvo za okolje in prostor izda odločbo o sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Če je pripravljalec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper to odločbo odloči vlada. Če pa je pripravljalec plana pristojni organ občine, je mogoče zoper odločbo začeti upravni spor.
Gradbeni zakon pa ureja postopke, kjer je potrebno okoljevarstveno soglasje in dovoljenje. Pri tem moramo upoštevati, da Zakon o varstvu okolja v 92. členu določa možnost združevanja postopka okoljevarstvenega dovoljenja s postopkom okoljevarstvenega soglasja:
– če je za nameravani poseg potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje, mora projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebovati tudi vsebine v skladu s predpisom, ki ureja presojo vplivov na okolje. Če je za poseg obvezna predpresoja je treba z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja vložiti zahtevo za predodločbo (36. in 37. člen). Zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi koncept za sodelovanje z javnostjo (56. člen 1. odstavek). Pristojni organ v roku enega meseca po prejemu dokumentacije pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora oziroma pristojnih organov, potrdi koncept sodelovanja za javnostjo in skupaj z investitorjem določi časovni načrt izvedbe postopka. Pristojni organ izvede tudi seznanitev javnosti v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, v okviru te pa se zagotovi tudi javna obravnava, razgrne se tudi poročilo o vplivih na okolje, če je potrebna presoja vplivov. Postopek seznanitve javnosti in javne obravnave po določbah tega člena se lahko opusti, če za objekt ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, če so vse stranke znane in se jim v skladu z določbami tega zakona omogoči vpogled v dokumentacijo (57. člen).
– v času seznanitve javnosti ima vsakdo pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno dokumentacijo ter vložiti zahtevo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, če izpolnjuje pogoje za stranko po določbah tega zakona ali po predpisih o varstvu okolja, če se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvaja tudi presoja vplivov na okolje. Pripombe in predlogi ter zahteva za vključitev v postopek se vloži v pisni obliki ali na drugačen način, tudi po elektronski poti, in jih pristojni upravni organ za gradbene zadeve evidentira. Če je postopek seznanitve javnosti in javne obravnave opuščen skladno z določbo šestega odstavka prejšnjega člena, rok za vlaganje pripomb, predlogov in zahtev za vključitev v postopek določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve v osebni seznanitvi strank (58. člen 2. odstavek).
– Če je za poseg v prostor, določena obveznost presoje vplivov na okolje, se presoja vplivov na okolje opravi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Izdano gradbeno dovoljenje se hkrati šteje za izdano okoljevarstveno soglasje po predpisih o presoji vplivov na okolje. Poleg projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predložiti tudi poročilo o vplivih na okolje, izdelano skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali predodločbe lahko pridobi mnenja ministrstev in drugih organizacij, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja presojo vplivov na okolje, lahko dajo mnenje o vplivih nameravanega posega na okolje s stališča svoje pristojnosti. Pri podajanju mnenj pristojnih organov po tem zakonu se morajo mnenja pri posegih v prostor, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, nanašati na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in na poročilo o vplivih na okolje, ki morata biti medsebojno vsebinsko usklajena. Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je 6 mesecev od popolnosti zahteve, izvajanje takega posega v prostor pa se lahko začne šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja (63. člen).
Predpresoje vplivov na okolje v teku – možnosti pritožbe NVO s statusom delovanja v javnem interesu
Po Zadnjih spremembah Zakona o varstvu okolja smo v slovenski pravni red okoljevarstva vnesli institut predpresoje, ki ga ureja 51a. člen Zakona o varstvu okolja (predhodni postopek). Na podlagi tega ARSO ugotavlja ali je potrebna za določen poseg presoja vplivov na okolje in ali gre za večjo spremembo v obratovanju naprave ali za spremembo pogojev in ukrepov v veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju.
Za določeno vrsto posegov je presoja vplivov na okolje obvezna. Te posege določa Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Za določene vrste posegov, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivov na okolje pa ARSO izvede predhodni postopek (predpresojo), v katerem s sklepom ugotovi ali je presoja vplivov obvezna tudi za te posege. Kriterije za obveznost presoje vplivov na okolje za take posege tudi določa omenjene Uredba. ARSO tak sklep objavi na svojem portalu. Pritožbo zoper sklep lahko vloži tudi nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja. Pritožba sicer ne zadrži izvršitve sklepa. Če pa je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da mora nosilec nameravanega posega za njegovo izvedbo pridobiti okoljevarstveno soglasje, poseg pa je že izvedel, mora nosilec posega vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ARSO pa mu v okoljevarstvenem soglasju naloži izvedbo omilitvenih ukrepov tako, da se preprečijo, zmanjšajo ali odstranijo škodljivi vplivi posega na okolje.
V postopkih priprave državnih prostorskih načrtov pa se v skladu z 51b. členom ta postopek predpresoje izvede v fazi in roku, ko ministrstvo odloča o sprejemljivosti vplivov plana na okolje (CPVO po 46. členu Zakona o varstvu okolja).
Javne objave
Aktualne predloge predpisov v javni razpravi si lahko ogledate na strani CNVOS-a, kjer se lahko tudi naročite na prejemanje E-novic s tega področja.
Napovednik dogodkov
18. 1. do 4. 2.: Razstava Na zlomljenih krilih razvoja
Focus, društvo za sonaraven razvoj vas vabi, da si ogledate razstavo Na zlomljenih krilih razvoja, ki je med 18. 1. in 4. 2. 2016 na ogled v prostorih Sloge na Metelkovi 6 v Ljubljani (ogled je mogoč med 9. in 17. uro, od ponedeljka do petka). Več…
4.2.: Izmenjava oblačil
Društvo Ekologi brez meja vas ponovno vabi na izmenjavo oblačil, in sicer:
4.2.: Izmenjava otroških in mladinskih oblačil na Osnovni šoli Vrhovci Ljubljana
24.2. in 30.3. : Izmenjava oblačil na Waldorfski šoli v Ljubljani
