Uvodnik
Barbara Kvac, Focus: Do Pariza in naprej
Za 2 – 4 stopinje Celzija toplejši svet, kamor nas vodijo trenutni trendi emisij toplogrednih plinov, bo drastično vplival na podporne sisteme naših družb – proizvodnjo hrane, vodne vire in ekosisteme. Zaostritev podnebnih sprememb prinaša hude suše, pomanjkanje vode in hrane, povečanje števila beguncev, vojn, terorizma ter zlom ekosistemov, držav in gospodarstev, svari pred kratkim objavljeno poročilo Podnebne spremembe: Ocena tveganja.
Ne moremo trditi, da se v zadnjem času ni nič zgodilo – sklepajo se politična zavezništva med državami za skupno ukrepanje, najrazvitejše države napovedujejo opustitev fosilnih goriv, finančne institucije se odpovedujejo vlaganjem v premog, obnovljivi viri postajajo vse bolj prodorni, prvič v 40 letih so emisije naraščale počasneje od gospodarske rasti … Vendar potrebujemo še več. Ukrepi, ki so jih države trenutno pripravljene sprejeti, ne bodo zadostovali za omejitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Zavedanje, da je ukrepanje nujno in da ni več časa za odlašanje, spodbuja ljudi po vsem svetu k spremembam.
Podnebna konferenca, ki bo decembra letos potekala v Parizu, je pravi čas, ko se spremembe zares lahko začnejo. V Parizu se svet lahko odloči končati dobo fosilnih goriv in sprejeti dobo obnovljivih virov energije. Naivno bi bilo pričakovati, da bodo pogajanja v Parizu rešila svet, a so lahko začetek svetovnega energetskega prehoda, ki ga potrebujemo.
Pri tem lahko Evropa odigra nadvse pomembno vlogo. Evropski voditelji imajo priložnost in odgovornost zagotoviti, da bo Pariški dogovor ambiciozen in pravičen. To lahko dosežejo z več odločitvami: zaostritev cilja zmanjšanja emisij do leta 2020, opustitev podpor za fosilna goriva, uskladitev cilja zmanjšanja emisij do leta 2030 z znanstvenimi priporočili. Kot ugotavljajo številna poročila, bi bile takšne odločitve smiselne in dobre tudi za ljudi in gospodastvo.
Cilj 20 % zmanjšanja emisij, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, je že dosegla osem let pred rokom. Z obstoječimi politikami in ukrepi bo EU do leta 2020 dosegla skoraj 30 % zmanjšanje emisij. V Parizu bi se zato morala zavezati k 30 % zmanjšanju emisij do leta 2020 ter hitrejšemu izvajanju ukrepov na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Za pospešitev procesa energetskega prehoda se mora tudi takoj odreči financiranju premoga prek izvozno-kreditnih agencij, opustiti subvencije za fosilna goriva in napovedati čas opustitve rabe premoga.
A kar velja za Evropo, velja tudi za Slovenijo. Nastajajoči energetski koncept Slovenije razkriva jasno namero, da pokurimo ves premog, ki ga premoremo (in še kaj uvoženega), izkoristimo domače zaloge zemeljskega plina, pa čeprav z uporabo nevarne metode frakturiranja, obnovljive vire pa omejimo na minimum, ki bo omogočal, da zgradimo še eno jedrsko elektrarno. Do leta 2020 naj bi postopno ukinili škodljive subvencije, a še nič ne kaže na premike v tej smeri. Še več, menda subvencije za plin ne sodijo med škodljive. V evropskih razpravah zato Slovenija ni pretirano aktivna, razen ko gre za vprašanja, ki bi nam prinesla kakšne odpustke – npr. nižje cilje zmanjšanja emisij in možnost večjega upoštevanja ponorov pri njihovem doseganju.
Primer Slovenije nazorno kaže na neskladje med deklarirano politično voljo in ukrepanjem. Takšno neskladje trenutno zaznamuje tudi proces mednarodnih pogajanj. Za uspešen zaključek v Parizu zato potrebujemo dejanja na terenu, ki bodo vlivala zaupanje, da je dogovor lahko pravičen in učinkovit.
Barbara Kvac, Focus
Aktualno v Planu B
Zaključena je revizija Podnebnega sklada
Računsko sodišče je revidiralo uspešnost poslovanja ministrstva, pristojnega za okolje in Eko sklada pri doseganju ciljev porabe sredstev Podnebnega sklada z izvedbo javnega razpisa za nakup težkih tovornih vozil. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/321-zakljucena-je-revizija-podnebnega-sklada.
Analiza sodelovanja javnosti pri EU dokumentih
Mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta pripravili Analizo sodelovanja javnosti pri oblikovanju stališč RS do dokumentov EU na področju varstva okolja in urejanja prostora. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/317-analiza-sodelovanja-javnosti-pri-eu-dokumentih.
Delovno srečanje o podnebnih pogajanjih
SLOGA, platforma za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, in Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj sta 2. julija organizirali delovno srečanje na temo podnebnih pogajanj s poudarkom na podnebnem financiranju. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/322-podnebno-financiranje.
Brezogljična pot … brez jedrske energije
Člani skupine za trajnostno energetiko Plana B so 2. 7. 2015 na sestanku pri direktorju Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo predstavili svoje komentarje glede smernic za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. Strinjamo se z brezogljično potjo … brez jedrske energije! Več o razpravi: http://www.se-f.si/domov/22.7.2015_sestanek_na_mi?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Iz aktivnosti članic
Umanotera na Bookdifferent
Umanotera se je pridružila organizacijam, ki jim lahko pri rezervaciji zelene namestitve na BookDifferent namenimo polovico administrativnih stroškov. Več: http://www.umanotera.org/novice/umanotera-na-bookdifferent/.
Imamo (vsaj) 27 dobrih trajnostnih skupnostnih praks
V okviru projekta Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga na Umanoteri izvajajo v okviru Evropskega leta za razvoj, so objavili Katalog dobrih praks 2015. Ta predstavlja pisano paleto trajnostnih skupnostnih praks, ki so prisotne v slovenskem prostoru in odgovarjajo na mnogotere družbene in okoljske izzive. Katere prakse navdihujejo? Več tu: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2015/07/Katalog-dobrih-praks-2015.pdf.
Vsako minuto je v obtoku 1 milijon plastičnih vrečk preveč
Mednarodni dan brez plastičnih vrečk obeležujemo 3. julija. Ekologi brez meja vseskozi opozarjajo na problematiko pretirane uporabe plastičnih vrečk. Slovenci namreč na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot 30 minut. Večina svojo pot konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/626-vsako-minuto-je-v-obtoku-1-milijon-plasticnih-vreck-1-milijon-prevec.
Oglasni panoji namesto parka – kaj poreče občina?
Uničenje žepnega parka in postavitev reklamnih panojev na križišču med Resljevo in Trubarjevo v Ljubljani, ne da bi sploh šlo za gradnjo, je namerna degradacija prostora najslabše vrste. Poseg upravičeno sproža burne odzive in vprašanja, kako je do tega lahko prišlo. Česa občina ni naredila, pa bi lahko, da park kot urejena površina v javni rabi ne bi bil obravnavan zgolj kot zemljišče? In kako ima lahko lastnik tako nizko stopnjo prostorske kulture, da v parku ne vidi nobene druge vrednosti kot je prihodek od reklamnih panojev? Ali je mogoče, da je uničenje parka ter postavitev reklamnih panojev in ograje na tak način legalno? Več: http://ipop.si/2015/07/16/oglasni-panoji-namesto-parka/.
Pritožba na izdano pozitivno okoljevarstveno dovoljenje
Slovenski E-forum je 8. 7. 2015 kot stranski udeleženec v postopku dal pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor zoper pozitivno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je izdala Agencija RS za okolje podjetju Petrol Geoterm, d.o.o., za prečiščevanje zemeljskega plina na Petišovskem polju. Pritožba je utemeljena z napačno ugotovitvijo dejanskega stanja, zaradi nepravilno določenega območja vplivov na okolje in napačne uporabe materialnih predpisov.
Delo začelo objavljati vsakodnevno energetsko poročilo potenciala sonca
Na strani Dela si lahko sedaj vsakodnevno ogledate energetsko poročilo o potencialu energije sonca. Poleg podatkov preteklega dne so objavljeni tudi podatki o tridnevnih napovedih potenciala sončne energije. Več o tem: http://www.se-f.si/domov/22.7.2015_delo_zaelo_objavljati_vsakodnevno_energetsko_poroilo_potenciala_sonca?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Zgodbe naše Ljubljane – iz Ljubljane z Ljubeznijo
Članica mreže Plan B kulturno-ekološko društvo Smetumet je skupaj s socialnimi iniciativami pravična trgovina 3MUHE, Gostilna dela, Posredovalnica predmetov Stara roba – nova raba, Druga violina in cafe Čokl združila moči in ustvarila projekt Zgodbe naše Ljubljane. V okviru projekta so zasnovali povezovalno turistično turo Iz Ljubljane z ljubeznijo, na kateri turist (domač ali tuj) odkrije vseh šest sodelujočih družbeno odgovornih organizacij. Več: http://www.curiocity.si/.
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Varstvo okolja v EU – poti vplivanja na sprejem odločitev
Vsi, ki delujemo na področju varstva okolja, se moramo zavedati, da to področje predstavlja več kot 50% EU zakonodaje, ta pa kreira večino (80 do 90%) nacionalnih predpisov varstva okolja. Zato je pomembno poznavanje mehanizmov vplivanja na oblikovanje predpisov in strateških dokumentov na ravni EU ter tudi uveljavljanja pravic v okviru EU inštitucij.
Tudi za EU je na področju varstva okolja zavezujoča >>Aarhuška konvencija in >>njene spremembe, ki jo je ratificirala s >>Sklepom Sveta 2005/370/ES. Za njeno izvajanje pa je sprejela >>Uredbo (ES) št. 1367/2006. Javna obravnava osnutkov načrtov, programov in predpisov mora biti zagotovljena in se odvija na portalu >>Vaš glas v Evropi. Državljani pa lahko podajajo svoje predloge tudi z >>evropsko državljansko pobudo, to je predlog enega milijona državljanov EU Evropski komisiji, naj pripravi zakonodajni akt, ali >>s peticijo Evropskemu parlamentu v zvezi s politiko EU.
Na oblikovanje predpisov in dokumentov EU pa želimo vplivati tudi s sooblikovanjem stališč naših nacionalnih teles. Na podlagi Lizbonske pogodbe (Protokol št. 1) ima vsak nacionalni parlament pravico vključitve v nadzor in delo institucij Evropske unije. Tej pravici je zadoščeno na način, da Državni zbor RS prejema vse dokumente, ki jih sproti objavi na svoji spletni strani v rubriki >>Sodelovanje z Evropsko Unijo, ki je tudi edino spletno mesto, kjer je javnosti dostopen pregled teh dokumentov v RS. >>Poslovnik Državnega zbora predpisuje postopek za obravnavo zadev EU od 154a. člena naprej. O zadevah EU razpravlja in sprejme stališča Odbor za zadeve Evropske unije, ki deluje v DZ, v katerem ima vsaka poslanska skupina zagotovljeno vsaj eno mesto. Državni zbor se pri svojih odločitvah in političnih usmeritvah glede strateških vprašanj opira na Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, ki je sprejeta na podlagi >>Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU.
Operativno delo vlade v zvezi z odločitvami EU poteka na podlagi >>Poslovnika o Vladi RS. Ta v 9. členu določa pravila sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, ki jih sprejme vlada, takih pravil pa ne določa glede zavzemanja stališč do odločitev EU (49a. do 49s. člen). Najpomembnejše odločitve, pri katerih bi bilo zaželeno tudi sodelovanje javnosti, so:
• stališča do predlogov zakonodajnih aktov in predlogov odločitev politične narave,
• usmeritve do predlogov aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave,
• izhodišča za delovanje predstavnikov RS v Svetu EU na ravni ministrov držav članic EU in v Evropskem svetu
Druge odločitve vlade pa so še odgovori v postopkih, sproženih za ugotavljanje domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije s strani Evropske komisije, in opredelitve v sodnih postopkih. Usklajevanje odločitev znotraj države poteka na >>EU portalu pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Portal ni odprt za javnost.
V okviru mreže Plan B in Mreže za prostor je bila narejena >>Analiza sodelovanja javnosti pri oblikovanju stališč RS do dokumentov EU na področju varstva okolja in urejanja prostora, v kateri ugotavljajo, da vlada pri sprejemanju stališč do odločitev EU v letih od 2012 do 2014, razen izjemoma, ni objavila gradiv, večkrat pa tudi ni pripravila sporočila za javnost o sprejeti odločitvi. Tako je od 162 stališč le za 9 stališč objavila gradivo, sporočilo za javnost pa objavila v 157 primerih. V tem obdobju ni sprejela nobenih usmeritev, od 52 sprejetih izhodišč pa je v 6 primerih objavila gradivo in le v enem primeru tudi sporočilo za javnost. Analiza ugotavlja, da je javnost v državi izključena iz postopka sprejemanja stališč, kar so ugotovili tudi v raziskavi na Fakulteti za družbene vede. Plan B in Mreža za prostor tako predlagata zagotovitev sodelovanja javnosti pri oblikovanju odločitev do zadev EU v skladu z >>Resolucijo o normativni dejavnosti (točka V):
“Priprava nacionalnih predpisov je odvisna tudi od ustreznega oblikovanja evropskega pravnega reda, tako po vsebini kot po sistemizaciji prava, zato je treba pripravi stališč Republike Slovenije, ki jih nacionalni predstavniki zastopajo v institucijah Evropske unije, posvetiti kar največjo pozornost. Zagotoviti je treba pravočasne, strokovno in politično argumentirane podlage za zavarovanje nacionalnih interesov ob sodelovanju strokovne in ciljne javnosti. Delovanje v institucijah Evropske unije in vpliv na nacionalno državo in pravni red je treba z obveščanjem in seznanjanjem približati splošni javnosti.”
Javne objave
V nadaljevanju predstavljamo javne objave Ministrstva za okolje in prostor ter Evropske komisije.
Ministrstvo za okolje in prostor ima odprto javno obravnavo na:
- >>Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih, v javni obravnavi do 3.8.2015.
- >>Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, v javni obravnavi do 3.8.2015.
- >>Osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, v javni obravnavi do 3.8.2015.
Evropska komisija ima odprto:
