Uvodnik
Urša Zgojznik, Ekologi brez meja:
Okoljske nevladne organizacije smo kot čebele. Ko nas ne bo, bo že prepozno.
Okoljske nevladne organizacije smo kot čebele. Nismo preveč opazne, a vseeno delamo in nas družba potrebuje. In dokler smo tu, pomagamo odstirati aktualna dogajanja in probleme na področju okolja in družbe . “Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta,” je dejal slavni znanstvenik Albert Einstein. Če bo zaprla vrata zadnja okoljska nevladna organizacija, bo narava in z njo človek dokončo padla v roke kapitalu in robotom brez skrbi za okolje in ljudi ali kako?!
Zgornjo primerjavo je na nedavni novinarski konferenci, ko smo okoljske nevladne organizacije, združene v mrežo PlanB, opozorile na porazen finančni položaj, z novinarji delil kolega Matej Ogrin iz Cipre. Četudi se novinarjev ni trlo, verjamem, da smo navzočim uspeli dovolj slikovito predstaviti naš položaj, ki ga rešujemo s pristojnim ministrstvom in vlado že več kot desetletje. Tako smo se v letu 2014 pridružili čebelarjem, ki poročajo, da je bilo to leto eno najbolj poraznih.
Narava nima svojega transakcijskega računa in davčne številke, vsake toliko pa, podobno kot podjetja, naredi temeljito bilanco. Pri tem je še ena razlika, bilanca je realna, kot le more biti. Ni prirejanj, ni razmejitev, ni prikrivanj. In tu smo okoljske nevladne organizacije tiste, ki o tem še pravočasno opozarjamo in poskušamo pridelano izgubo za človeka vsaj malo omiliti.
Na tiskovni konferenci nismo bili goli in kri se ni prelivala, namesto (mogoče že nujne?) zaostrene komunikacije smo (še) ohranili mirno držo in jasno povedali, kakšne so naše zahteve. Hvaležni smo tistim medijem, ki so nas tudi v tem podprli.
A mogoče bi naslednjič vseeno raje po ljubljanskih ulicah stresli vse kante za smeti, zadimili s svinčenim avtomobilskim dimom Rožnik in Šmarno goro ter dovolili, da se dim počasi širi na vse konce Slovenije. Pri tem seveda aktivirali vse gasilce in civilno zaščito, se priklopili na izredno postavko proračuna za naravne nesreče, odprli posebni humanitarni TRR in prosili za mednarodno pomoč. Mogoče bi tako hitreje dosegli to, kar imajo vse odprte in urejene družbe in k čemur se je (zakonsko) zavezala tudi naša država. K podpori svojih državljanov in njihovemu organiziranemu delovanju namreč. In nezadnje k ohranjanju narave in skrbi po zdravem in čistem okolju.
Na koncu, ali pa na začetku, niti ne gre za okoljske NVO ali mrežo Plan B. Gre za vsako celico družbe, vsakega posameznika, vsakega otroka, vsako rastlino in vsako žival. Živeti želimo v Sloveniji in njeni naravi! Živeti želimo v zdravem in čistem okolju! Vse drugo je nesmiselno početi, če tega ni. In dokler se ne bo zavedala tega vsaj večina posameznikov, dokler ne bo vzelo tega zares tudi gospodarstvo, ki lahko pri tem intenzivno pomaga, in dokler se tega ne bo zavedala politika, se kljub naporom stvari najbrž ne bodo kmalu spremenile.
Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
Aktualno v Planu B
Odzivnost javne uprave na pobude NVO: 33%
V juniju 2015 smo osvežili spletno stran mreže. Še vedno je dostopna na istem naslovu, in sicer https://www.planbzaslovenijo.si/. Ena izmed večjih novosti je števec odzivnosti javne uprave na področju trajnostnega razvoja: https://www.planbzaslovenijo.si/stevec-odzivnosti-javne-uprave. Namen števca je spremljanje in spodbujanje kulture odzivanja javne uprave, pa tudi predstaviti, koliko dela je bilo opravljenega s strani NVO in kakšni so odzivi na strokovne podlage. Številka pomeni odstotek 30-dnevnega odziva, ki odgovarja na pobude NVO, trenutno je na 33 %.
Odziv vlade v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti
Vlada RS se je 9. 6. 2015 odzvala na poziv Veliki infrastrukturni projekti: od zgrešenih do strateških in trajnostnih naložb, ki ga je prednednik vlade Miro Cerar prejel na istoimenskem javnem strokovnem posvetu 6. 2. 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Poziv smo poslali tudi na vlado RS, podpisali pa smo ga poleg mreže Plan B za Slovenijo še Inženirska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva in mreža Global Compact Slovenija. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/316-veliki-infrastrukturni-projekti.
Zatemnili smo svoje spletne strani
Nevladne organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo, smo ob svetovnem dnevu okolja, 4. juniju 2015, zatemnile svoje spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone. To je bil naš odgovor na naše nevzdržno delovanje zaradi neustreznih pogojev financiranja, saj kljub naši pomembni vlogi v družbi, veliki podpori in zaupanju javnosti Slovenija ne skrbi za svoje okoljske organizacije, s čimer je jasen tudi odnos države do okolja in trajnostnega razvoja. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/315-okoljske-nevladne-organizacije-se-borijo-za-obstanek
Dobili smo ustanovni akt Konzorcija vsebinskih mrež
Da bi pokazali potenciale NVO in opredelili vlogo vsebinskih mrež v prihodnje, je v sredo, 10. 6. 2015, Konzorcij vsebinskih mrež NVO organiziral Nacionalno konferenco o strategiji razvoja vsebinskih mrež NVO. Na konferenci je med drugim 12 vsebinskih mrež podpisalo ustanovni akt Konzorcija vsebinskih mrež NVO Slovenije. Več o konferenci si lahko preberete tukaj: www.nevladni.info.
Analiza sodelovanja javnosti pri EU dokumentih
Mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta pripravili Analizo sodelovanja javnosti pri oblikovanju stališč RS do dokumentov EU na področju varstva okolja in urejanja prostora. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/84-news/novice/317-analiza-sodelovanja-javnosti-pri-eu-dokumentih.
Srečanje s premierjem Cerarjem
Predstavniki mreže Plan B za Slovenijo so se 30. 6. 2015 srečali s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Pobudo za srečanje je mreža dala 25. 5. 2015, saj želi predstaviti problem večplastne marginalizacije področja okolja v državi in predlagati nekaj sistemskih rešitev. Več po pobudi tu: https://www.planbzaslovenijo.si/https://planbzaslovenijo.si/wp-content/uploads/2015/05/pobuda-za-srecanje-predsednik-vlade.pdf
Iz aktivnosti članic
Ogled pralnice in izposojevalnice plenic Lavanda
Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Zdrave ritke skupaj s predstavniki Vrtca Vrhnika, podjetja Viral, ki izdeluje pralne plenice Racman, in Razvojne zadruge eTRI odpravili na ogled pralnice in izposojevalnice plenic Lavanda v Bologni. Plenice za enkratno uporabo namreč predstavljajo kar 2-3 % odpadkov iz gospodinjstev. Poleg varovanja okolja pa so pralne plenice boljše tudi za zdravje otrok in prispevajo k nižjim stroškom staršev in lokalnih skupnosti. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/612-ogled-pralnice-in-izposojevalnice-plenic-lavanda
Foto natečaj VIZIHRANIJA
Društvo Focus želi s fotonatečajem VIZIHRANIJA spodbuditi potrošnike, da delijo svojo vizijo boljše, bolj trajnostne, bolj pravične hrane, pridelane na okolju prijazen način. Naredite dober posnetek in si priborite nagrado – bon za pravično trgovino 3 MUHE ali izlet na EXPO v Milano! Tekmovanje bo trajalo do 31. julija 2015, glasovanje po spletu pa do 15. avgusta. Natečaj poteka v okviru projekta Etični potrošnik v supermarketu – Supply Chainge – za pravične trgovske verige. Več: http://supplychainge.org/.
Energetsko najbolj prodorne občine so Brda, Bled in Šentjur
V Šentrupertu je 27. 5. 2015 že šesto leto zapored potekala podelitev nagrad slovenskim občinam, ki so naredile največ na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Organizira jo Energetika.net. Več na: http://www.se-f.si/domov/28.5.2015_en.obina_015_energetsko_najbolj_prodorne_so_brda_bled_in_entjur?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
1. nacionalna konferenca o industrijski konoplji
Slovenski E-forum je v sodelovanju z Gibanjem za trajnostni razvoj Slovenije in Inštitutom za trajnostni razvoj 1. 6. 2015 organiziral prvo nacionalno konferenco na temo industrijske konoplje. Potekala je v dvorani Državnega sveta RS. Več na: http://www.se-f.si/domov/2.6.2015_ponovno_so_na_1._nacionalni_konferenci_o_industrijski_konoplji_prepriani_govorili_preprianim?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Novo v Delu: prispevki o projektu Preklopi na sonce
Od junija 2015 lahko v petkovi številki časopisa Dela v tematskem sklopu Zeleno Delo in vsakodnevno na spletni strani www.delo.si berete o potencialu sončne energije v Sloveniji. Slovenski E-forum je namreč začel objavljati podatke projekta Preklopi na sonce. Prva novica je na tej povezavi. Več na: http://www.delo.si/novice/okolje/sonce-v-teh-dneh-daje-presezke-energije.html
Jubilejni zbornik in nova direktorica Umanotere
V Evropskem tednu trajnostnega razvoja so na Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, izdali zbornik z naslovom Ideje za ravnovesje, 20 let Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. V publikaciji so zapisali svojo zgodbo ter zbrali najpomembnejše napredne vsebinske koncepte, ki so jih promovirali od ustanovitve, intervju o razvoju organizacije in aktualnih vsebinah trajnostnega razvoja s predsednikom uprave Jernejem Stritihom ter kronologijo projektov in publikacij. Več o 20-letnici je na voljo tukaj: http://www.umanotera.org/20-let/. S 1. 6. 2015 pa je direktorstvo Umanotere prevzela dosedanja namestnica Gaja Brecelj. Ustanoviteljica in dolgoletna direktorica Vida Ogorelec prehaja v upravo fundacije.
Dresnikove igre za nami
Tretje in letos zadnje Dresnikove igre 13. 6. 2015 so za nami. Bile so v znamenju dresnikovih palačink, barvanja majic in biodinamičnega pripravka.
Fotografije so na tej spletni povezavi: https://www.flickr.com/photos/92788389@N03/sets/72157654083006720/. Več o projektu Dresnikove igre tukaj: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/dresnikove-igre/.
ZMENEK S SLOVENIJO – Živi laboratorij trajnostne prihodnosti
V Orehovem gaju v Ljubljani se je 23. In 24. 6. 2015 zbralo okoli 80 nosilcev družbenih sprememb v smeri trajnostnega razvoja iz nevladnih organizacij, podjetij, iniciativ, lokalnih skupnosti, izobraževalnih, znanstvenih in raziskovalnih institucij, medijev ter posameznikov. Aktivno, inovativno in ustvarjalno so praznovali 20. obletnico prizadevanj za trajnostni razvoj v Sloveniji. Več: http://www.umanotera.org/novice/zmenek-s-slovenijo-zivi-laboratorij-trajnostne-prihodnosti/.
Pravni kotiček
Pripravila Barbara Marič, PiC
Spremembe direktive o presoji vplivov na okolje (EIA direktiva)
Direktiva 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je bila v letu 2014 spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Spremembe direktive poseben poudarek dajejo izdelavi presoj o vplivih na okolje.
Ta mora v vsakem konkretnem primeru opredeliti, opisati in presoditi neposredne in posredne pomembne vplive projekta na naslednje dejavnike: a) prebivalstvo in zdravje ljudi; b) biotsko raznovrstnost s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani; c) zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebje; d) materialne dobrine, kulturno dediščini in krajino; e) medsebojno delovanje dejavnikov iz predhodnih točk (sprememba 3. člena).
Direktiva tudi zahteva, da bi morali biti strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje, usposobljeni in za to pristojni. Za namen preverjanja, ki ga opravijo pristojni organi, je potrebno zadostno strokovno znanje na ustreznem področju zadevnega projekta, da bi zagotovili celovitost in visoko raven kakovosti informacij, ki jih predloži nosilec projekta (točka 33).
Za zagotovitev popolnosti in kakovosti poročila o presoji vplivov na okolje nosilec projekta zagotovi, da poročilo o presoji vplivov na okolje pripravijo usposobljeni strokovnjaki, pristojni organ pa zagotovi, da ima na voljo zadostno strokovno znanje za preučitev poročila o presoji vplivov na okolje ali po potrebi lahko dostopa do njega, od nosilca projekta pa lahko zahteva dodatne informacije (sprememba 5. člena).
S spremembo direktive so podrobneje določene tudi zahteve glede sodelovanja javnosti v smislu zgodnjega in učinkovitega, torej ciljni javnosti primernega, obveščanja ter z razumnimi roki za učinkovito sodelovanje, ki ne smejo biti krajši kot 30 dni (sprememba 6. člena). V obrazložitvi odločitve mora organ navesti glavne razloga in ugotovitve, na katerih temelji njegova odločitev, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti (sprememba 10. člena). Pristojni organ mora določitve sprejeti v roku 90 dni od predložitve popolne vloge (sprememba 4. člena).
Nacionalne predpise je potrebno uskladiti s spremembo direktive do 16.5.2017. Več o direktivi pa je dostopno na spletni strani Evropske komisije http://ec.europa.eu/environment/eia/eia-legalcontext.htm, Ministrstva za okolje in prostor http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/presoje_vplivov_na_okolje/presoja_vplivov_na_okolje/ in na spletni strani ARSO http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/presoja%20vplivov%20na%20okolje/.
Srečanje Justice & Environment v Ljubljani
V Okoljskem centru v Ljubljani je med 25. in 29. 5. 2015 potekalo letno srečanje mednarodne mreže okoljskih organizacij, ki se ukvarjajo s pravno podporo varstvu okolja Justice & Environment: http://www.justiceandenvironment.org/. Organiziral ga je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, ki je tudi član te organizacije. Na letošnjem srečanju so bili poudarki na izmenjavi izkušenj glede izvajanja Aarhuške konvencije, presoji vplivov na okolje, okoljski odgovornosti in varovanju Nature.
V okviru mreže stalno nastajajo kvalitetne pravne analize s teh področij, ki so javnosti dostopne na njihovi spletni strani http://www.justiceandenvironment.org/publications/, mreža pa v sodelovanju z drugimi okoljskimi evropskimi mrežami vpliva tudi na oblikovanje odločitev na ravni EU, saj te v pretežni meri vplivajo na nacionalne zakonodaje. Delovanje te mreže pomembno vpliva tudi na pravno varstvo okolja v Sloveniji, saj predstavlja vir znanja, izkušenj in dobrih primerov za domače pravnike.
Javne objave
V nadaljevanju predstavljamo 4 javne objave.
- Ministrstvo za okolje in prostor je v kratko javno razpravo dalo spremembo Zakona o varstvu okolja http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12455/6097/2e9c8863aaa409712a0abf8f35eccc3e/, iz katerega je črtalo 3. in 4. odstavek 172. člena zaradi uradnega opomina Evropske komisije. Gre za definicijo obstoječe naprave, ki je bila v letu 2013 z ZVO-1F spremenjena, dejansko pa ima učinek na postopek Lafarge cement.
- ARSO je 18.6.2015 objavila, da je v teku postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za Dinos d.d. za predelavo odpadkov po postopkih R12 in R13 in gradnjo sortirnice papirja s spremljajočo zunanjo ureditvijo na lokaciji CP Ljubljana: http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/034037-%5BDINOS%20%C4%8Crnu%C4%8De%20-%20javno_naznanilo.pdf. Vpogled v dokumentacijo je možen do 17.7.2015 na Upravni enoti Ljubljana, izpostava Bežigrad. Mnenja in pripombe se lahko posredujejo v danem roku, do 22.7. 2015 pa lahko tudi zainteresirane nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja podajo izjavo za vstop v postopek.
- Računsko sodišče je izdalo poročilo v postopku revizije Pravilnosti in učinkovitosti poslovanja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K320835FAF7F6D147C1257AA3002CC7BD?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467 ter o financiranju in delovanju javnih agencij in javnih skladov: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KC844BF0AB9ACAC39C1257BBB0042CB38?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467. V revizijskem postopku Doseganje ciljev sredstev, ki so predvidena za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K80C8EBD3B4B29D01C1257D57002B7D0E?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467, pa je izdalo predlog. Namen revizije je presoja uspešnosti doseganja ciljev sredstev, ki so predvidena za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb, z izvedbo javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih pomoči za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov 23SUB-CTP13.
- Evropska komisija je odprla javno posvetovanje v okviru preverjanja ustreznosti (ti. Fitness Check) naravovarstvene zakonodaje EU – Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih: http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/fitness_check/index_en.htm, ki poteka do 24. 7. 2015. Sodelujete lahko z izpolnjevanjem vprašalnika https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/EUNatureDirectives.
Napovednik dogodkov
2. 7.: Delovno srečanje na temo podnebnih pogajanj
Delovno srečanje bo v četrtek, 2. julija 2015, na Metelkovi 6, 1000 Ljubljana, soba 16 v II. nadstropju s pričetkom ob 9. uri. Kontakt : Albin Keuc, albin.keuc@sloga-platform.org, tel: 041 749 468.
