Uvodnik
Goran Forbici, CNVOS: Monopol nad modrostjo?
Sredi maja je na Brdu potekala konferenca za javno upravo Sodelovanje z javnostjo – pot do dobrega predpisa, na kateri je nastopila tudi predstavnica britanske vlade. Svoj nastop je začela z naslednjim citatom njihovega državnega sekretarja za javno upravo: »Javni uslužbenci se moramo zavedati, da nimamo monopola nad modrostjo!« Tako Britanci. Kako pa pri nas?
Pred dnevi je CNVOS-ova mlajša sodelavka poklicala na Ministrstvo za finance v zvezi z nastajajočo novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Vse, kar je hotela izvedeti, je, ali še drži, kar piše o njej v vladnem normativnem programu za 2015 – se pravi, ali bo res nared julija, in če da, kako daleč so z njo. Verjetno povsem normalni vprašanji v svetu, kjer je, kot pravi aktualni minister za javno upravo, »poslanstvo državne uprave učinkovito zagotavljanje javnih storitev za ljudi, to pa lahko počne le, če z ljudmi dejansko sodeluje, jih posluša in upošteva.«
Pa se na žalost na drugi strani žice ni izšlo. Namesto odgovora šokiranost vrha direktorata za davke, kako si sploh drznemo kaj takšnega spraševati in kaj nas ta novela v nevladnih organizacijah sploh briga, ker da o njeni vsebini pa res odločajo oni in da tako ali tako samo prenašajo eno od evropskih direktiv. Pa da naj jim niti ne poskusimo pridigati s transparentnostjo, ker je edino transparentno, da nihče nič ne ve, saj smo šele potem vse zainteresirane strani v enakem položaju. Karkoli si je sodelavka že mislila o slišanem, se v debato raje ni spuščala. S človeško neumnostjo se je namreč, kot je vedel povedati Brecht, precej tvegano zapletati, saj se hitro še sam poneumiš.
Čeravno primer nikakor ni eksemplaričen, vseeno daje slutiti, da predstavljata komuniciranje in zlasti odzivanje na predloge javnosti najšibkejši člen priprave predpisov znotraj slovenske vlade. In to kljub temu, da je ustrezen odziv že vrsto let predpisan. O njem ne govori samo uredba o upravnem poslovanju, ki javni upravi nalaga, da v štirinajstih dneh odgovori na prispele predloge in pripombe, ampak od 2009 oz. 2010 tudi Resolucija o normativni dejavnosti in vladni poslovnik. Ta sta še posebej pomembna, saj določata ne le, da morajo vladni organi na pobude odgovoriti, temveč tudi, da se morajo do njih vsebinsko opredeliti, svojo odločitev pa obenem utemeljiti.
Kako je s tem v praksi, se lahko vsakdo prepriča z vpogledom v zakonske predloge, ki se obravnavajo na vladi. Vladna gradiva namreč že nekaj let poznajo posebno polje z naslovom Predstavitev sodelovanja javnosti, v katerem naj bi ministrstva pojasnila, od koga vse so v postopku dobila pripombe in predloge, kaj je bilo predlagano, kaj so upoštevala in česa ne ter zakaj ja ali ne. Pa je na žalost večina zakonskih predlogov pri tem polju zelo skopih. Najpogosteje vsebujejo le navedbo, kdo se je odzval, ter izredno lakonično pojasnilo, koga so upoštevali, kaj in zakaj pa sta praviloma prepuščeni bralčevi domišljiji.
Obstoječa praksa je problematična z več vidikov. Še najmanj zato, ker sta tako molk kot vsebinsko prazno odgovarjanje nevljudna in podcenjevalna do sogovornika, česar si ne bi smela privoščiti nobena javna uprava, ki hoče biti vredna tega imena. Precej večji problem je namreč to, da se zaradi »kulture neodzivanja« stopnjuje nezaupanje v javno upravo in njene odločitve. Te zato že v principu uživajo manjšo javno podporo, to pa otežuje njihovo implementacijo, naj so predvidene rešitve še tako dobre. Naslednji problem je, da ignoranca odvrača od nadaljnjega sodelovanja. Preprosto psihološko dejstvo je, da če ti prvič ne odgovorijo, boš morda drugič in tretjič še pisal in predlagal, potem pa se ti bo enostavno zdelo zaman. Nemara se sicer kakšnemu prebrisanemu uradniku molčanje lahko zdi učinkovita rešitev za to, da se nebodigatrebna javnost v bodoče ne bo več vtikala v »njegovo« delo, ampak državne politike pa s tem vsekakor potegnejo kratko. Manj bo namreč podatkov s terena, zaradi česar bo uprava že izhodiščno imela slabši vpogled v prakso in učinkovitost obstoječih političnih in zakonskih rešitev, manj pa bo tudi opozoril o morebitnih nehote spregledanih negativnih posledicah predlaganih rešitev. Obvezen argumentiran in javno objavljen odziv pa je koristen še zaradi nečesa. Garantira namreč, da se bo o dobljenem predlogu resnično razmislilo.
Vsega tega se zelo dobro zavedajo naši hrvaški sosedje, ki so v zadnjih petih letih vložili veliko dela v izboljšanje odziva javne uprave na predloge , ki jih prejme od javnosti. Sprejeli so normativni okvir, s katerim so postavili jasne odzivne standarde in predpisali izčrpna odzivna poročila, znotraj vladnih resorjev pa tudi določili koordinatorje za posvetovanja, ki kolegom vsakodnevno pomagajo pri izvedbi javnih razprav. Prav tako na upravni akademiji redno organizirajo treninge o načrtovanju in izvedbi posvetovanj, čez katere je v zadnjih letih šlo več tisoč javnih uradnikov, učinkovitost javnih posvetovanj pa na letni ravni tudi sistematično analizirajo z namenom implementacije ukrepov, ki jih lahko še izboljšajo.
Kot je na uvodoma omenjeni konferenci povedal direktor hrvaškega vladnega urada za nevladne organizacije, ki znotraj vlade koordinira posvetovanja, so njihovi uspehi zelo otipljivi. Ne samo, da jim je uspelo izredno okrepiti angažma državljanov – leta 2011 v okviru javnih razprav sodelovalo le 171 zainteresiranih, medtem ko se je lani v snovanje predpisov in politik vključilo že čez 7400 posameznikov, skupin in organizacij; občutno kakovostnejši so zaradi tega tudi njihovi predpisi. Kot kažejo podatki, so namreč v letu 2014 v okviru javnih razpravah o zakonskih predlogih prejeli skupno 14.975 komentarjev, pri čemer se jih je kar 6000 izkazalo za upravičene in so bili zato tudi implementirani v končne odločitve. 6000 izboljšav torej, ki jih je uprava prvotno spregledala.
Da ima monopol nad modrostjo, si ob teh podatkih lahko domišlja kvečjemu še kakšen norec.
Aktualno v Planu B
Letno srečanje: sedem novih članic mreže
Četrto letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo – zbor članic mreže je potekalo 11. 5. 2015 v Orehovem gaju. Na srečanju so se članice seznanile z delovanjem celotne mreže, se pogovorile o aktualnih temah, poiskale skupne aktivnosti in začrtale prihodnjo pot mreže Plan B za Slovenijo. Sprejeli so tudi sedem okoljskih NVO med nove članice mreže, tako da jih ta sedaj šteje 34. Več o srečanju: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/letno-srecanje-mreze.
Pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin
Mreža Plan B in Platforma za ekološko kmetijstvo menimo, da v Sloveniji nujno potrebujemo zakonodajo za uvedbo prepovedi pridelave GS rastlin, zato pozdravljamo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju: osnutek Zakona), ki ga je MKGP v maju 2015 dalo v javno razpravo. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/mreza-plan-b-za-slovenijo-pozdravlja-osnutek-zakona-o-omejevanju-ali-prepovedi-pridelave-gsr.
Iz aktivnosti članic
Monopolist za prodajo lesa iz državnih gozdov ne bo prispeval k trdnosti slovenske gozdno-lesne verige
Minister Židan je na 25. 5. 2015 odprtju razstave Čar lesa kot enega od dveh ključnih področij delovanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področju gozdarstva navedel pripravo Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. V Koaliciji za gozd ocenjujejo, da ta zakon ne podpira vzpostavitve trdne gozdno-lesne verige in je v nasprotju s poslanstvom razstave Čar lesa, ki je povečanje prepoznavnosti prednosti rabe lesa in preusmeritev slovenske industrije v proizvodnjo lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Majska številka Novičnika Okoljskega centra
Izšla je majska številka Novičnika Okoljskega centra. Tokrat je še posebej veliko aktivnosti v napovedniku. Junija boste zase zagovoto našli kakšen dogodek ali aktivnost! Poleg napovenika pa v novičniku najdete tudi aktualne novice članic Okoljskega centra. Novičnik je na voljo na naslovu: http://www.okoljski-center.si/uploads/zO/Fe/zOFelt-DRxDFlzBExsL5MA/Novicnik_OC_maj_2015.pdf.
Projekt Parkiraj&Doživi naravo! za zelena doživetja v Triglavskem narodnem parku
Z letošnjo pomladjo se je začel projekt ‘Celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje narave s krajšim naslovom PARKIRAJ IN DOŽIVI NARAVO! Do konca aprila 2016 ga bo izvajal Triglavski narodni park s še šestimi partnerskimi organizacijami z Gorenjske in iz Posočja. V njem bo urejeno več nove infrastrukture in opreme, kar bo omogočala naravi bolj prijazno obiskovanje območja Bohinjskega jezera ter planin pod Krnom. Prav tako bodo oblikovani ter promocijsko izvedeni turistični paketi, ki bodo obiskovalcem preko uporabe sonaravne ali mehke mobilnosti za njihova potovanja (vlak, kolesarjenje,…) ponudili še globlje doživetje alpske narave. Več: http://www.ctrp-kranj.si/portfolio/projekt-parkirajdozivi-naravo/.
20. leto delovanja Umanotere – eno pestrejših do zdaj
V teh pomladnih dneh so v Umanoteri zaključili inventuro lanskega leta. Kaj so počeli in dosegli? Odgovore so strnili v Letnem poročilu 2014 (klik). Vabljeni k branju! Hkrati vas vabijo tudi k branju novega zbornika Ideje za ravnovesje, 20 let Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Nastal je 20 let po prelomni publikaciji Agenda 21 za Slovenijo. Hkrati iz Umanotere sporočajo še, da je s 1. 6. 2015 direktorstvo prevzela dosedanja namestnica Gaja Brecelj. Ustanoviteljica in dolgoletna direktorica Vida Ogorelec prehaja v upravo fundacije.
Začele so se Dresnikove igre
Re-generacija – skupina oblikovalcev, permakulturnikov in arhitektov, ki se ukvarja s trajnostnimi praksami, Umanotera in Servis8 so z Dresnikovimi igrami ljudem približali japonski dresnik, invazivno rastlino, ki se nenadzirano širi do pragov naših domov. Prvi dogodek je bil v nedeljo, 10. maja, kjer so proučili rastlino z biologom Anžetom Rogljem, se naučili pravilnega in učinkovitega odstranjevanja, ustvarjali in pokušali zanimive dresnikove jedi, izdelovali dresnikov papir, barvila ter homeopatske pripravke, izmenjali izkušnje in znanja ter se naučili sodelovanja v skupini. Več: http://www.umanotera.org/novice/odigrali-smo-prve-dresnikove-igre/.
11. Eko podjetniško jutro: poslovni načrti za uspešna zelena podjetja
Umanoterino enajsto eko podjetniško jutro je potekalo 8. maja 2015 v Okoljskem centru v Ljubljani. Tokratna tema so bile tehnike in umetnost pisanja prepričljivih in privlačnih poslovnih načrtov za uspešna zelena podjetja. Mag. Primož Kunaver je predstavil ključne elemente tipičnega, nasvete glede privlačnosti in oblikovanja, vzorec dobrega in finančni del poslovnega načrta. Predstavitev mag. Kunaverja je dostopna tukaj, fotografije z dogodka na tej spletni povezavi. Več: http://www.umanotera.org/novice/11-eko-podjetnisko-jutro-poslovni-nacrti-za-uspesna-zelena-podjetja/.
Z znanjem do rezultatov, s povezovanjem do premikov – na bolje
Ekologi brez meja nadaljujejo z akcijo proti zavrženi hrani. Tokrat so v Mariboru, Slovenski Bistrici in Piranu v sodelovanju z mariborsko Zvezo prijateljev mladine, bistriško Ropotarnico, Okoljem Piran in piransko občino izvedli serijo delavnic, na kateri so predstavili osnovne številke o količinah zavržene hrane – po zadnjih podatkih Statističnega urada smo je v letu 2013 proizvedli 149.000 ton. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/608-z-znanjem-do-rezultatov-s-povezovanjem-do-premikov-na-bolje.
Javna obravnava v zadevi izdaja okoljevarstvenega dovoljenje za rafinerijo zemeljskega plina v Petišovcih
Slovenski E-forum je 7. 5. 2015 na Agenciji RS za okolje sodeloval na ustni obravnavi, v kateri so izrazili nasprotovanje tej napravi zaradi možnosti onesnaženja okolja večjega obsega, predvsem pa zaradi globalnih trendov opuščanja fosilnih goriv in pospeševanja vlaganj v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.
Delavnica o gospodarskih priložnostih pridelovanja industrijske konoplje
V Domu krajanov Sromlje je Slovenski E-forum 4. 5. 2015 priredil srečanje »Industrijska konoplja – poslovna in okoljska priložnost». Predsednik društva Gorazd Marinček je predstavil primerjavo energijske in ekonomske učinkovitosti pridelovanja koruze, sladkorne pese in industrijske konoplje s posebnim ozirom na okoljski odtis.
Predstavitev industrijske konoplje in primerjava s koruzo in sladkorno peso
Slovenski E-forum je 16. 5. 2015 na Ptuju v okviru Razvojne konference Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije predstavil energetsko učinkovitost in proizvodne možnosti industrijske konoplje, tudi v primerjavi s poljščinama koruza in sladkorna pesa.
Izbor energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji
V sodelovanju s spletnim portalom Energetika.net in konzorcijem lokalnih energetskih agencij so v Slovenskem E-forumu izbrali najbolj energetsko učinkovite občine v kategorijah mala, srednja in velika občina ter v absolutni kategoriji. Razglasitev zmagovalk in podelitev priznanj je bila 27. maja v občini Šentrupert. Več: http://www.energetika.net/en-dogodki/enobcina-015.
Javnomnenjska raziskava o OVE in poznavanju projekta Preklopi na sonce
Rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da ima skoraj 40 % vprašanih doma eno izmed tehnologij obnovljivih virov energije (OVE, prevladujejo toplotne črpalke) in da bi jih več kot polovica pričela z investicijo v OVE, a si tega trenutno ne morejo privoščiti. Projekt Preklopi na sonce pozna slaba petina anketirancev, a so jim informacije, ki jih podaja, zanimive, radi bi jih videli v množičnih medijih, predvsem pa jim dajo misliti o pomenu tehnologij OVE. Več o rezultatih na tej povezavi (klik).
Posvet Kaj lahko nevladne organizacije naredijo namesto države?
V knjižnici Urbanističnega inštituta RS v Ljubljani je včeraj potekal posvet Kaj lahko nevladne organizacije naredijo namesto države? Posvet je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, cilj pa je bil ugotoviti potencial za prenos javnih funkcij na nevladne organizacije na področju okolja in prostora. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/kaj-lahko-nevladne-organizacije-naredijo-namesto-drzave.
Etažni lastniki, upravniki stavb in množična energetska prenova
V oddaji TV Slovenija Odkrito 12. 5. 2015 so utemeljili, zakaj naj bo korektno sodelovanje med etažnimi lasntiki in upravniki stavb orodje za kvalitetno, celovito in stroškovno učinkovito množnično energetsko prenovo stavb. Povezava na oddajo (klik).
Pravni kotiček
pripravila Barbara Marič, PiC
Sodni izvedenci na področju varstva okolja – priložnost za strokovnjake iz nevladnih vrst
Glede na veljavno normativno ureditev izdelovalcev okoljskih poročil bi bilo nujno na področju varstva okolja in narave okrepiti sodno izvedenstvo. Zato je vse pomembnejša vloga okoljskih NVO, da kritično presojajo okoljska poročila in v primeru nerealnega podajanja ocene tudi ukrepajo s pravnimi sredstvi.
Več
Po prvotni ureditvi izdelovanja okoljskih poročil z izdelovalcem in revizorjem pregledovalcem v letu 2004, ko je bila v letu 2008 vzpostavljena ureditev izdelovalcev okoljskih poročil, ki bi se morali ustrezno izobraziti in spisati v posebno evidenco, smo v letu 2013 izgubili vsakršno ureditev tega področja. Zadnje spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1F) so izdelovanje okoljskih poročil prepustile trgu in njegovim zakonitostim. Pri tem ni nepomembno, da okoljsko poročilo neposredno plača naročnik, to je investitor.
V sodnih postopkih je treba določene strokovne vsebine, ki so predmet okoljskih poročil, prepustiti v oceno sodnim izvedencem, saj sodnik praviloma ne premore specialnih naravoslovnih znanj varstva okolja in narave. Kot izjhaja iz imenika sodnih izvedencev, je trenutno stanje sodnih izvedencev na področju okoljevarstva sledeče: arhitektura/urbanizem – 6, ekologija/vplivi na okolje – 2, ekologija/varstvo narave in naravne dediščine – 1, ekologija/promet z nevarnimi kemikalijami – 1, ekologija/hrup in vibracije – 2, ekologija/ekološka toksikologija – 1, ekologija/splošno – 1, ekologija/ekologija človeka – 1, veterinarstvo/splošno – 2, urbanizem in varstvo okolja – 1. To zelo klavrno sliko stanja bi lahko bistveno izboljšali tako kvantitetno kot kvalitetno številni strokovnjaki, ki delujejo v okviru nevladnih organizacij. Zato je v nadaljevanju predstavljen postopek pridobitve funkcije sodnega izvedenca. Področje urejata Zakon o sodiščih ter Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Imenuje jih minisster za pravosodje. Po zadnji spremembi zakona v letu 2015 bo Ministrstvo za pravosodje dvakrat letno objavilo javni poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Poziv se bo objavil glede na izkazane potrebe na posameznih strokovnih področjih, ki jih bo ministrstvo ugotavljalo na podlagi obrazloženih mnenj predsednikov sodišč. S posameznim pozivom bodo tako k oddaji vlog vabljeni zgolj tisti kandidati, katerih strokovno področje bo identificirano v okviru potrebe po imenovanju. Do te spremembe je ministrstvo obravnavalo vloge individualno, to je na iniciativo posameznika, ki je izpolnjeval pogoje.
Za sodnega izvedenca lahko imenujejo vsakogar, ki:
1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. je poslovno sposoben,
3. je osebnostno primeren (osebnostno ni primerna za delo izvedenca oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega ravnanja utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljala pošteno in vestno. Šteje se, da je osebnostno neprimeren tudi kandidat, ki je bil razrešen kot sodni izvedenec iz razloga, da svojih dolžnosti ni opravljal redno ali vestno ali je dvakrat neupravičeno zavrnil zahtevo sodišča, da poda izvid ali mnenje in še ni preteklo 2 leti od pravnomočnosti te odločbe o razrešitvi),
4. ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,
5. ima univerzitetno izobrazbo ali končan magistrski študijski program in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,
6. ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.
Izjemoma je lahko imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali končan magistrski študijski program s področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. Za sodnega izvedenca je lahko izjemoma imenovana tudi oseba, ki ne izpolnjuje pogoja predpisanih delovnih izkušenj, če gre za strokovnjaka s področja, za katerega bo imenovan, in če na tem področju primanjkuje sodnih izvedencev.
Kandidat za izvedenca se prijavi na vlogi, ki je priloga Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kjer mora poleg osebnih podatkov in želenega področja izvedenstva predvsem predložiti dokazila o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah ter mnenje državnega organa, zavoda ali strokovnega združenja z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za želeno področje.
Kot dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upoštevajo natančna navedba področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitev kandidata, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila drugih državnih ali izobraževalnih organov, ustanov, strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij s strokovnega področja in podpodročja, na katerem želi opravljati izvedensko delo, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti.
Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj kandidata lahko minister odredi poseben preizkus strokovnosti, ki ga mora ta uspešno opraviti. Vsebino in način opravljanja preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja za posamezna strokovna področja predpiše minister za pravosodje, za njihovo izvedbo pa je pristojen Center za izobraževanje v pravosodju (CIP).
Popolno vlogo za imenovanje Ministrstvo za pravosodje odstopi na CIP, ta pa pisno obvesti kandidata o nadaljnjem postopku, morebitnih pripravljalnih seminarjih ter preizkusih strokovnosti. Slednji se opravlja pisno in ustno. Pisni del preizkusa je zasnovana zlasti v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvida ali mnenja s področja, za katerega se opravlja preizkus. Ustni del preizkusa zajema zagovor pisne naloge in preverjanje znanja s strokovnega področja, za katero kandidat opravlja preizkus, ter preverjanje pravnega znanja, ki zajema predvsem poznavanje: temeljnih institutov ustavne ureditve Republike Slovenije, organizacije in delovanja pravosodja in sodstva, osnov sodnih postopkov, osnove pravil o dokazovanju, zakonskih določb o pravicah in dolžnostih izvedencev oziroma cenilcev ter osnov prava in institucij Evropske Unije. Cena preizkusa je 275,71 €.
Izvedenec lahko začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego. Izvedenec se vpiše v javno objavljen imenik sodnih izvedencev.
Javne objave
V nadaljevanju predstavljamo 7 javnih objav.
Napovednik
6. 6.: Dresnikove igre
V soboto, 6. 6., bodo zadnje od treh Dresnikovih iger, ki jih organizirajo Re-generacija, Umanotera in Servis8. Več: http://www.umanotera.org/novice/odigrali-smo-prve-dresnikove-igre/.
18. 6.: pOSEBNI prijatelji na Super hribu
Na otroškem igrišču pri Super hribu (zraven košarkaškega igrišča) v Savskem naselju v Ljubljani vas društvo Smetumetu 18. 6. 2015 od 16h do 20h vabi na prvi carrot mob – akcijo, kjer bo vsak po svojih močeh prispeval za postavitev velike igralno senzorne mize na igrišču ob Super hribu, primerne tudi za otroke s posebnimi potrebami. Več: https://www.facebook.com/events/930939010260543/.
