Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 60, april 2015

29. maja 2015

Uvodnik

Katja Huš, Greenpeace Slovenija: Jadran kliče S.O.S.

Te vrstice pišem, ko prvomajski prazniki glasno trkajo na vrata in mnogo ljudi okoli nas veselo polni svoje kovčke, saj se odpravljajo »na lepše«. Če izvzamemo zaprisežene planince, je ta »na lepše« v največjih primerih obala Jadranskega morja. In medtem, ko se polni avtocesta v smeri Primorja, si na Hrvaškem utira pot vladni načrt za raziskovanje in črpanje nafte oz. plina v Jadranu. Koncesionarji za prvih deset območij so izbrani, do podpisa pogodb z izbranimi podjetji pa bi naj prišlo v prvi polovici junija.

 

Ekipa Greenpeacea v Sloveniji se je na začetku leta začela intenzivneje posvečati temu vprašanju. Ko je zaradi postopka čezmejne presoje vplivov na okolje postal načrt hrvaške vlade tudi predmet javne obravnave v Sloveniji (16. marec – 16. april), smo med drugimi začeli tudi z zbiranjem podpore za skupino S.O.S za Jadran, tj. skupino nevladnih organizacij na Hrvaškem, ki se trudi zaustaviti to sporno naftno avanturo.

Izkazalo se je, da vprašanje prihodnosti Jadranskega morja lahko poveže okoljevarstvenike v Sloveniji in na Hrvaškem ter da je to vprašanje izjemnega pomena tudi za slovensko javnost. Le v treh tednih je namreč v Sloveniji skupino podprlo več kot 10.000 posameznikov in organizacij. Kampanja S.O.S. za Jadran je tako postala ena največjih mobilizacij na področju okoljevarstva v Sloveniji. Lahko smo nezaupljivi do dometa spletnih peticij in spletnega aktivizma, a takšen odziv je jasno sporočilo odločevalcem, da ima skupina S.O.S. za Jadran širšo regionalno podporo in da je zaščita skupnega morja pred sporno naftno avanturo prioriteta tudi slovenske javnosti.

Nezanemarljiv uspeh kampanje je tudi, da nam je to vprašanje uspelo zaščititi pred političnim populizmom, ki s ščepcem nacionalizma tako rad spremlja vsakršno temo, pri kateri sta akterja Slovenija in Hrvaška. Te nevarnosti smo se namreč zavedali že na začetku našega dela, zato smo vsa naša sporočila zelo premislili in se redno posvetovali z našimi hrvaškimi kolegi.

Upamo, da nam bo Jadran uspelo ubraniti pred vrtali kratkovidne ekonomike in pred morebitnim političnim oportunizmom. Morda, le morda nam bo uspelo v polje javnega postaviti razumen premislek o prihodnosti Jadranskega morja. Posegi, ki lahko imajo dolgoročne in nepovratne posledice v regiji, ne smejo biti predmet hitrih in nepremišljenih odločitev, ki jih vodi le slabo premišljen ekonomski izračun.

Če smo se slovenski »nevladniki« kaj naučili iz zgodbe TEŠ 6, je, da se velike projekte rado prikazuje kot izvršeno dejstvo, pri čemer investitorji vsakič znova trdijo, da je projekt že predaleč v teku, da bi ga lahko zaustavili. Črpanje nafte v hrvaškem Jadranu vsekakor ni zakoličeno dejstvo. Z višanjem poletnih temperatur se bo najverjetneje dvigal tudi pritisk skupine S.O.S. za Jadran, skupaj z njimi pa bomo tudi mi iskali načine, kako jim lahko najbolje pomagamo pri zaustavitvi tega projekta.

Vrednost Jadrana je namreč vse drugje kot v nafti pod njegovimi tlemi. Menimo, da je potrebno razmisliti o moratoriju na črpanje nafte in plina v Jadranu in da je prihodnost jadranske regije v ukrepih, ki varujejo že tako načet morski ekosistem in spodbujajo izkoriščanje obilice sončne energije, ki je na voljo v Sredozemlju.

Katja Huš, Greenpeace Slovenija

 


Aktualno v Planu B

Nacionalna konferenca Sooblikujemo Slovenijo – Združimo moči za oblikovanje strategije razvoja nevladnega sektorja in prostovoljstva do leta 2020

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sta Ministrstvo za javno upravo in CNVOS 21. aprila 2015 orgnizirala nacionalno konferenco Sooblikujemo Slovenijo – Združimo moči za oblikovanje strategije razvoja nevladnega sektorja in prostovoljstva do leta 2020. Konferenca je bila namenjena začetku priprave strategije razvoja nevladnega sektorja in prostovoljstva, predstavitvi procesa priprave strategije ter izmenjavi pogledov na razvoj nevladnega sektorja in prostovoljstva. Odprl jo je minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je uvodoma povedal, da vidi v NVO velik, še neizkoriščen potencial, vlogo države pa v investitorju in ne donatorju sredstev.

 

Cilj konference je bil poiskati pot do trajnih oblik sodelovanja med Vlado RS, nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami ter tudi njihova nadgradnja. V zaključku dogodka je vodja Službe za nevladne organizacije pri MJU Jurij Mezek povedal, da so ideje, ki so nastale po metodi odprtega prostora, dobra podlaga za strategijo in da so to skupni predlogi/prispevki predstavnikov javne uprave ter nevladnih in prostovoljskih organizacij.

Ukrepi, ki so jih sodelujoči na konferenci prepoznali kot najpomembnejše, so:

1.       Paket kratkoročnih ukrepov:

  • oprostitev socialnih prispevkov za novo zaposlene v NVO v prvem letu zaposlitve;
  • uvedba namenskega (brezpogojnega) programa zaposlovanja samo za NVO v okviru Zavoda RS za zaposlovanje;
  • vzpostavitev regionalnih skladov za NVO iz preostanka namenitve 0,5 % dohodnine;
  • Dosledno upoštevanje prostovoljskega dela kot lastnega vložka pri sofinanciranju projektov in programov.

2.       Določitev  kriterijev za »naziv« NVO in dodeljevanje statusa delovanja v javnem interesu
3.       Jasna postavitev definicije prostovoljstva in okvirov prostovoljstva (kaj se šteje za prostovoljstvo in kaj ne)
4.       Vključitev družbene odgovornosti v kurikulum na vseh ravneh
5.       Zgodnje vključevanja (že v prve razmisleke) strokovnjakov iz NVO v pripravo politik, predpisov, razpisov ipd. (delovne skupine, redna srečanja, …)
6.       Vključevanje predstavnikov NVO v odločevalska telesa in odbore
7.       Dosledno upoštevanje prostovoljnega dela kot lastnega vložka pri javnih razpisih

 

Mrežna delavnica: Učinkovito komuniciranje za trajnostno prihodnost z Edom Gillespiejem

Na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila 2015, smo v Okoljskem centru izvedli delavnico z britanskim futuristom, specializiranim za trajnostni razvoj podjetij Edom Gillespiejem. Na odlični in zelo duhoviti mrežni delavnici nam je Ed predstavil pomen zgodbe pri komuniciranju. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/mrezna-delavnica-ucinkovito-komuniciranje-za-trajnostno-prihodnost-z-edom-gillespiejem.

Tematsko srečanje Zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti

V Kavarni Slamič je 14. 4. 2015 potekalo tematsko srečanje predstavnikov lokalnih skupnosti, regionalnih razvojnih agencij in gospodarstva ter pripravljavcev razvojnih politik na državni ravni. Naslov srečanja je bil Zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – kako jim je uspelo v Skandinaviji in kako ga spodbujamo v Sloveniji. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/tematsko-srecanje-zeleno-podjetnistvo-za-trajnostni-razvoj-lokalnih-skupnosti.

Svetovni dan Zemlje: Kaj lahko vsak od nas naredi za okolje

Mreža Plan B za Slovenijo je ob Mednarodnem dnevu Zemlje sestavila seznam stvari, ki jih vsak od nas lahko naredi za okolje, obenem pa ne spreminja bistveno svojega življenjskega sloga. Kako z majhnimi spremembami spremenite svet na bolje, si lahko preberete tukaj.


Iz aktivnosti članic

Protest proti škodljivim sporazumom

Na protestu proti škodljivim trgovinskim sporazumom, ki je potekal 18. aprila 2015 v Ljubljani na Prešernovem trgu, je Koalicija proti tajnim sporazumom opozorila na potencialne nevarnosti sprejema takšnih dogovorov. Protest je bil del globalnega protesta. Več: http://kpts.si/?pk_campaign=kraticetatice&pk_kwd=main.

Nevladne organizacije pozvale politične predstavnike proti TTIP in CETA

Na tiskovni konferenci 30. marca 2015 so nevladne organizacije skupaj s sindikati in ostalimi civilno-družbenimi gibanji ponovno pozvale naše politične predstavnike, naj prekinejo pogajanja o trgovinskem sporazumu TTIP in ne sklenejo sporazuma CETA. Več: http://www.umanotera.org/novice/nevladne-organizacije-pozvale-politicne-predstavnike-proti-ttip-in-ceta/.

Obisk Eda Gillespieja ob dnevu Zemlje

Ob Svetovnem dnevu Zemlje (22. aprila) je v okviru Skuhna Talk! v Skuhni v Ljubljani gost Ed Gillespie predstavil svojo knjižno uspešnico »Only Planet – a flight-free adventure around the world«. Več: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2015/04/SKUHNA-TALK_22.4.2015.pdf.

Spoznavanje skandinavskih dobrih praks zelenega podjetništva

Umanotera je na jubilejnem 10. eko podjetniškem jutru 14. aprila 2015 v Kavarni Slamič v Ljubljani gostila mednarodno skupino študentov in raziskovalcev z Univerze v Lundu, Švedska, s katerimi smo spoznavali skandinavske dobre prakse zelenega podjetništva. Njihova predstavitev je tukajfotografije z dogodka so na tej spletni povezavi. Istega dne so na isti lokaciji organizirali še tematsko srečanje Zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – kako jim je uspelo v Skandinaviji in kako ga spodbujamo v Sloveniji.

Kako udobna je cena udobja?

Vsak izlet izven naše cone udobja je neprijeten, terja spremembe, soočamo se z novimi situacijami, ki jih ne poznamo in jih težko predvidimo. Kako visoka je cena, ki smo jo za udobje še pripravljeni plačati, se sprašujejo Ekologi brez meja. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/600-mednarodni-dan-zemlje-kako-udobna-je-cona-udobja.

Metodološke smernice Na poti k 100 % obnovljivi energiji na lokalni ravni v Evropi

Aprila 2015 so v Slovenskem E-forumu ob zaključku projekta 100 % samozadostne skupnosti iz OVE izdali metodološke smernice. Te na pragmatičen in praktičen način nudijo osnovne nasvete in povratne informacije vse od prvih korakov razvoja in izvajanja skupnih energetskih akcijskih načrtov. Več: http://www.100-res-communities.eu/slv/news/steps-towards-100-renewable-energy-at-local-level-in-europe.

Podelitev nagrad zmagovalcem tretjega natečaja TESSI Crossborder Award

V četrtek, 9. aprila 2015, se je v prostorih AREA Science Parka v Padričah pri Trstu odvila svečana podelitev nagrad zmagovalcem tretjega natečaja TESSI Crossborder Award. Slovenski tekmovalci so zasedli vsa tri prva mesta v kategoriji Dijaki, drugo mesto v kategoriji Šole in tretje mesto v kategoriji Multimedija. Več o nagrajencih je na: http://www.se-f.si/domov/13.4.2015_podelitev_nagrad_zmagovalcem_tretjega_nateaja_tessi_crossborder_award?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.

Združenje dejavnih etažnih lastnikov Slovenije (ZDEL) za več komunikacije z državo

Slovenski E-forum aktivno sodeluje pri ustanavljanju ZDEL in povečanju vpliva etažnih lastnikov pri energetski prenovi stavb. ZDEL si je za enega od ciljev zadalo doseči spremembe stanovanjskega zakona. Zato je s člani združenja v ponedeljek, 20. aprila 2015, organiziralo tiskovno konferenco, na kateri so etažne lastnike pozvali, da se povežejo in ustvarijo tretjo, kar se da aktivno stran v komunikaciji z državo in upravniki. Več na: http://www.se-f.si/domov/21.4.2015_tiskovna_konferenca_zdel?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.

Delavnica o gospodarskih priložnostih pridelovanja industrijske konoplje v Radovljici

Slovenski E-forum je 14. aprila 2015 v Čebelarskem centru v Radovljici organiziral zanimivo srečanje – »Industrijska konoplja – poslovna in okoljska priložnost». Predsednik SEF-a Gorazd Marinček je predstavil primerjavo med energijsko in ekonomsko učinkovitostjo pridelovanja koruze, sladkorne pese in industrijske konoplje s posebnim ozirom na okoljski odtis. Več na: http://www.se-f.si/domov/21.4.2015_industrijska_konoplja__poslovna_in_okoljska_prilonost?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.

Aprilske aktivnosti Okoljskega centra

Izšla je aprilska številka novičnika Okoljskega centra, v kateri lahko preberete več o aktivnostih članic v zadnjem mesecu in prihajajočih dogodkih: http://www.okoljski-center.si/uploads/fd/pE/fdpEHY1UdVeAsZ_AST1thw/Novicnik_OC_april_2015.pdf.

Koalicija za gozd predlagane zakonske rešitve ne podpira

Koalicija za gozd, katere članice so Dinaricum, DOPPS, PIC in Umanotera, ne podpira modela upravljanja z državnimi gozdovi, ki ga je predlagalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Menijo, da je predlog zakona družbeno škodljiv, po nepotrebnem povečuje število državnih inštitucij in je slaba podlaga za doseganje večje gospodarnosti ter preprečevanje korupcije.  Je v nasprotju z nacionalnim interesom in bi ga ministrstvo moralo umakniti iz obravnave. Celotno stališče koalicije o osnutku Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS je objavljeno na tej povezavi.

Etični potrošnik v supermarketu: projekt in fotonatečaj

V Evropi prodaja velikih trgovskih verig raste. Zaradi gospodarske krize je rast prodaje lastnih blagovnih znamk trgovcev visoka. Focus društvo zato v letošnjem evropskem letu za razvojh začenja s triletno kampanjo Etični potrošnik v supermarketu – SupplyChainge – za pravične trgovske verige. Vseevropski projekt ima za cilj izboljšati trajnostnost vzorcev proizvodnje in potrošnje v evropskih trgovskih verigah v 2015 in naprej. Vseevropska ozaveščevalna kampanja se bo začela ob svetovnem Dnevu pravične trgovine s foto natečajem VIZIHRANIJA, ki bo odprt do 31. 7. 2015, mednarodno glasovanje pa bo potekalo do 15. 8. 2015. Vse o natečaju in pogojih sodelovanja je na spletni strani www.supplychainge.org, več informacij pa tudi na www.focus.si ali marjeta@focus.si.


Pravni kotiček

Pripravila Barbara Marič, PiC

Sodelovanje NVO s statusom varstva okolja v javnem interesu v postopkih pri ARSO

Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) lahko pridobijo nevladne organizacije status delovanja v javnem interesu, če izpolnjujejo pogoje iz 152. in 153. člena. Trenutno je teh organizacij 23, v zadnjem letu pa je njihovo število razveseljujoče naraslo. Brezplačno pomoč pri pripravi vloge za pridobitev statusa še vedno lahko dobite pri pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC.

 

Najpomembnejša pravica tega statusa je možnost sodelovati v nekaterih postopkih za dovoljevanje posegov v okolje. V zvezi s tem je potrebno dobro vedeti, v katere postopke se lahko vključite in kdaj. Gre za naslednje postopke, ki so pomembni pri okoljevarstvu:

1. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) – 40. do 48. člen ZVO-1: postopek predvideva zgolj sodelovanje javnosti (in nevladnih organizacij) v postopku razgrnitve okoljskega poročila (43. člen), ne pa tudi sodelovanja v postopku, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor in v katerem ugotavlja sprejemljivost vplivov določenega plana/programa/načrta na okolje. Na podlagi 2. odstavka 46. člena ministrstvo izda o tem odločbo. Čeprav za izdajo odločbe pri ministrstvu veljajo splošna določila upravnega postopka, ZVO-1 določa posebna pravna sredstva zoper to odločitev, in sicer: če je pripravljalec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper odločbo vlada, če pa je pripravljalec plana občina, pa je mogoče začeti upravni spor. Člen izrecno ne določa kroga pritožnikov, vendar bi bilo v utemeljenem primeru smiselno poskusiti izkoristiti ta pravna sredstva s strani nevladne organizacije v javnem interesu. Smiselno bi bilo, da bi predhodno taka organizacija poskusila pridobiti položaj stranskega udeleženca po 43. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. O tem še ni znane pravne prakse.

Če ministrstvo izve za plan oziroma prejme plan in okoljsko poročilo druge države ter meni, da bi lahko izvedba tega plana vplivala na okolje v RS, sporoči državi, da želi sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje – v tem primeru mora zagotoviti sodelovanje javnosti v skladu s 43. členom ZVO-1.

2. Presoja vplivov na okolje (PVO) oziroma izdaja okoljevarstvenega soglasja (OVS) – 50 do 65. člen:

– sodelovanje v predhodnem postopku, to je postopku ugotavljanja, ali je za nameravani poseg potrebna presoja vplivov na okolje (51a. člen), lahko nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu vloži pritožbo zoper odločitev ministrstva (o tem odloča ARSO) o potrebnosti presoje. Odločitve morajo biti objavljene na svetovnem spletu. Posebej pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena (po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor), to je predvsem, ko gre za večje infrastrukturne objekte, pa je pomembno pravočasno reagiranje nevladne organizacije s statusom. Namreč ravno pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov je postopek izdaje OVS ključen za vplivanje nevladne organizacije na odločitev. V primerih teh objektov se predhodni postopek opravi v fazi in v roku, ko ministrstvo odloča o CPVO po 46. členu ZVO-1. Investitor priprave državnega prostorskega načrta zahteva od ministrstva, da to na podlagi študije variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve oziroma predloga državnega prostorskega načrta ugotovi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti OVS. Če pa postopke CPVO ni potrebno izvesti, pa investitor zahteva odločitev o potrebnosti presoje PVO na podlagi študije variant  s predlogom najustreznešje variante ali rešitve oziroma predloga državnega prostorskega načrta v fazi in roku, ko nosilci urejanja prostora dajo mnenja v skladu Z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Investitor pa lahko zahteva odločitev o potrebnosti PVO tudi že na podlagi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta v fazi, ko ministrstvo odloča o CPVO (51b. člen ZVO-1), torej v najzgodnejši fazi načrtovanja.

– sodelovanje v postopku OVS: nevladna organizacija s statusom je lahko stranka v postopku izdaje OVS, če v roku 35 dni od objave javnega naznanila iz 58. člena ZVO-1 (objava vloge za izdajo OVS in osnutek odločbe o OVS) vloži vlogo za vstop v postopek (64. člen ZVO-1). Po vstopu pridobi položaj stranskega udeleženca po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

3. Okoljevarstveno dovoljenje (OVD):

– OVD za naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega (IPPC) – 68. do 81. člen: v postopku izdaje tega OVD lahko nevladna organizacija vstopi v postopke izdaje OVD, če v roku 35 dni od objave javnega naznanila iz 71. člena vloži zahtevo za vstop v postopek. Konkretne naprave, za katere je potrebno IPPC dovoljenje, določa Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Postopek vodi ARSO.

– OVD za obrat (SEVESO) – 86. do 91. člen: ARSO zagotovi javnosti zgolj vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju (88. člen), zakon pa ne določa možnosti vstopa v postopek. Postopek vodi ARSO. Naprave, ki potrebujejo ta dovoljenja, opredeljuje Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

– OVD za druge naprave – 82. do 85. člen: za te naprave zakon povsem specifično določa možnost sodelovanja v postopku izdaje dovoljenja – 84a. člen. ARSO po prejemu vloge za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja z javnim naznanilom na krajevno običajen način in na svetovnem spletu obvesti javnost, da vodi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe, ko prejme več kot pet zahtev za priznanje statusa stranskega udeleženca. Javno naznanilo vsebuje tudi povabilo vsem, ki menijo, da se obratovanje naprave tiče njihovega pravnega interesa (bi lahko pridobili položaj stranskega udeleženca), kar pa morajo prijaviti (vložiti vlogo) v roku 30 dni od objave javnega naznanila.

4. Postopek ugotavljanja okoljske odgovornosti – 110a. do 110i. člen: v primeru nastanka okoljske škode ima nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu pravico, da ARSO obvesti o primerih okoljske škode in zahteva, da ARSO z določbo odredi sanacijske ukrepe (110e in 110g. člen).

Navedene zakonske možnosti predstavljajo šele »vstopnico« v postopke, formalno možnost sodelovanja. Samo sodelovanje v postopku pa naj bo vsebinsko dobro opredeljeno in argumentirano. V postopku se osredotočamo na morebitne formalne pomanjkljivosti postopka, sicer pa predvsem na presojo vplivov na okolje, ki je kompleksen in obsežen proces in ključni instrument varovanja okolja. Poznati je potrebno obsežnem nabor predpisov (glej katalog potrebnih znanj iz leta 2013), pomagati pa si je mogoče tudi z navodili za izvajanje EIA in SEA direktive.

 

Javne objave

V nadaljevanju predstavljamo 7 javnih objav.

 

 


Napovednik

6. 5.: Posvet glede vključevanja v pripravo stališč RS do EU dokumentov

Na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, bo 6. 5. 2015 ob 10h posvet glede vključevanja v pripravo stališč RS do EU dokumentov. Namen posveta: Osvetlitev kritičnih točk – problemov, Oblikovanje predlogov (predlog tudi oblikovanja priporočil, pravil za vključevanje), Fokus na okolje kot začetek oblikovanja dobre prakse. Kontakt: pic@pic.si.

8. 5.: Ustvarite prepričjiv in privlačen zeleni poslovni načrt

Zelene podjetnike in vse, ki bi to radi postali, vabimo v petek, 8. maja, ob 8. uri na že 11. eko podjetniško jutro. Tokrat bomo odkrivali tehnike in umetnost pisanja prepričljivih in privlačnih poslovnih načrtov. Več: http://www.umanotera.org/novice/eko-podjetnisko-jutro-ustvarite-prepricljiv-in-privlacen-poslovni-nacrt/.

11. 5.: Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo

Zbor članic bo med 9. in 13. uro v Orehovem gaju v Ljubljani. Kontakt: Polona Valič, 05/907 13 35, polona@planbzaslovenijo.si.

16. 5.: Fairtrade piknik

Ob zaključku praznovanja 10. obletnice delovanja pravične trgovine v Sloveniji in Svetovnem dnevu pravične trgovine vas organizatorji vabijo na posebno praznovanje s faitrade piknikom. Ta bo v soboto, 16. maja 2015, med 10. in 17. uro v Parku Špica v Ljubljani (križišče Gruberjevega nabrežja in Prul). S seboj prinesite dekico, pa še kakšen priboljšek, če imate dobro idejo za recept po pravilih PraviLNO pečeno (izključno sestavine pridelane lokalno ali v sistemu pravične trgovine). Več na https://www.facebook.com/pravicna.trgovina in http://www.3muhe.si/?subpageid=86&id=100.

21. 5.: Konferenca trajnostne gradnje

Konferenca trajnostne gradnje je edina konferenca v Sloveniji, ki celostno zaobjame razsežnosti in koristi trajnostne gradnje. Ugledni predavatelji iz vrst najuspešnejših evropskih akterjev trajnostne gradnje bodo na njej predstavljali uspešno izvedene projekte trajnostne prenove, financiranja ali povezoanja ter učinke trajnostne gradnje in prenove na ekološki, sociološki ter ekonomski ravni skozi vseživljenjsko dobo stavb. Več: http://konferencatrajnostnegradnje.si/.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.