Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 57, januar 2015

30. januarja 2015

Uvodnik: Vida Ogorelec, Umanotera

So veliki infrastrukturni projekti pogosto pravi odgovori na napačna vprašanja?

V lanskem junijskem uvodniku smo se pred volitvami v Državni zbor spraševali: »Kdo je dovolj pogumen in sposoben, da stopi onkraj velikih infrastrukturnih projektov?«, In zanimivo: prav zmagovalna stranka SMC je bila edina, ki velikih infrastrukturnih projektov ni napovedovala. Napovedala je namreč drugačen pristop, ki je morda prav zaradi svoje racionalnosti velika redkost v slovenski politiki: »planirati investicije na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države.« Ta enostavna in logična usmeritev mlade vlade pa se je že v prvih mesecih znašla na težkem preizkusu.

 

Poglejmo, zakaj.

Prvič zato, ker je naša država že nekaj let brez strateških dokumentov na najpomembnejših infrastrukturnih področjih: promet, energetika in varstvo okolja. Priprava krovne Strategiji razvoja Slovenije se vleče že od leta 2009. Za strokovno in kakovostno pripravo strateških dokumentov ter vodenje strateških projektov bi morali vladne službe kadrovsko in finančno okrepiti.

Drugič zato, ker se ponavlja vzorec »ugrabitve« države, po katerem nekatera podjetja v državni lasti niso pod nadzorom vlade, temveč postaja vlada izvrševalec politike prav v njih. Takšen primer je bila izgradnja TEŠ6, ki jo je HSE od vlad de facto izsiljeval z vrsto enostranskih odločitev, moment njegove izgradnje pa je ušel izpod nadzora. Podobno se dogaja zdaj s projektom izgradnje 2. bloka jedrske elektrarne v Krškem. Medtem ko je ministrstvo za gospodarstvo ob pripravi Nacionalnega energetskega programa leta 2010 le s težavo zagotovilo dovolj sredstev za izdelavo »trajnostnega« scenarija (brez TEŠ6 in NEK2), državno podjetje Gen Energija naroča številne študije in analize za izgradnjo NEK2, katerih stroški so že presegli 12 mio evrov (med katerimi je npr. tudi naloga Model upravljanja s komunikacijami v podporo JEK 2). Ali energetski scenariji ne kažejo jasno, da bi bil NEK2 namenjen predvsem izvozu električne energije? Najverjetneje v države, ki so se proizvodnji jedrske energije na svojih tleh v preteklosti odrekle?

Tretjič zato, ker naj bi infrastrukturni objekti služili svojemu namenu še nekaj desetletij v prihodnost in »realne potrebe« leta 2030 ali celo 2050 zelo težko napovemo. Ob vsej negotovosti o tem, kakšna prihodnost se obeta našim otrokom in vnukom, pa je jasno, da so med najmanj verjetnimi tisti scenariji, ki sedanje trende ekstrapolirajo v prihodnost.

In končno tudi zato, ker v Sloveniji razumemo besedo »infrastruktura« izrazito preveč ozko. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja sledečo osnovno definicijo pojma: infrastruktura, temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti. Oxfordski slovar odraža izrazito širše in sodobnejše pojmovanje: osnovne fizične ali organizacijske strukture ali objekti, ki so potrebni za delovanje družbe ali podjetja.

Po Wittgensteinu so meje našega jezika meje našega sveta. Novo proračunsko obdobje do leta 2020 in načrtovalsko do leta 2030 prinašata priložnost, da razširimo obzorja in nove infrastrukturne projekte zastavimo strateško in trajnostno. To pa v današnjem času pomeni, da mora vlada pri iskanju rešitev preseči ozko razumevanje infrastrukture kot velikih grajenih objektov. Preverja naj tudi alternativne scenarije in rešitve, ki bodo temeljili na t.i. mehkih ukrepih. Inovativne organizacijske rešitve in poslovni modeli (informacijsko-komunikacijska tehnologija, optimizacija obstoječe infrastrukture, raba prostora, zelena infrastruktura ipd.) so večinoma tudi stroškovno bolj učinkoviti. In manjši projekti so zaradi drobne strukture slovenskega gospodarstva pogosto koristnejši.

V času negotove prihodnosti morajo rešitve zagotavljati fleksibilnost infrastrukture ter prilagodljivost na prihodnje nepredvidljivosti in tveganja zaradi zunanjih dejavnikov – npr. podnebja, svetovnega gospodarstva, varnosti, tehnoloških prebojev. In zagotavljati morajo trajnostni razvoj, kar pomeni, da prispevajo k manjši porabi energije, učinkoviti rabi virov, manjšemu onesnaževanju, višjim ekosistemskim storitvam, višji stopnji samooskrbnosti ter kakovostnim lokalnim delovnim mestom. Če želi vlada ostati zvesta svojim predvolilnim obljubam, to torej pomeni, da ne sme podlegati ultimatom »enostavnih« odgovorov, še preden so bila zastavljena prava vprašanja.

Vida Ogorelec, Umanotera

 


Aktualno v Planu B

Delavnica: Ali nova prometna strategija prinaša Sloveniji trajnostno mobilnost?

Delavnica je potekala v četrtek, 22.1.2015, in je bila namenjena pripravi skupnih stališč nevladnih organizacij s področij urejanja prostora in okolja glede dokumenta, ki je v javni razpravi do konca meseca. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/delavnica-ali-nova-prometna-strategija-prinasa-sloveniji-trajnostno-mobilnost.

Predstavitev Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020Januarsko srečanje Delovne skupine za zeleni razvojni preboj je bilo zaradi aktualnosti teme odprto za celotno mrežo. OP nam je predstavila Marjana Dermelj iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/predstavitev-operativnega-programa-za-izvajanje-evropske-kohezijske-politike-v-obdobju-2014-2020.
Inovativna pobuda za povezovanje vladnega in nevladnega sektorjaMreža je decembra 2014 na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen naslovila Pobudo za inovativno partnerstvo med MOP in NVO za javna dela 2015, na katero so se z ministrstva z zanimanjem odzvali. S pobudo želimo usposobiti mlade brezposelne osebe ob podpori mentorjev za sodelovanje med resornimi ministrstvi in NVO; prednostne naloge so na področju prenosa izvajanja javnih storitev, predvsem tistih, ki so v javnem sektorju izrazito deficitarne. Namen takšnega mentorskega programa je (1) s praktičnimi izkušnjami usposobiti mlade za opravljanje različnih strokovnih nalog na področju okolja in prostora, (2) razbremeniti ministrstvo ter (3) vzpostaviti in preizkusiti model kakovostnega sodelovanja med vladnim in nevladnim sektorjem na področju okolja in prostora. V dveh srečanjih, ki sta sledili, smo predstavniki mreže ter predstavniki MOP-a in MzI iskali skupni interes in vsebine za sodelovanje ter realne možnosti izvedbe. Predstavniki treh resorjev, okolja, prostora in energetike, so evidentirali nekaj primernih vsebin. Pričakujemo, da bo sodelovanje z resornimi ministrstvi obrodilo sadove in bomo do jeseni 2015 pripravili dober program za izvajanje javnih del 2016.
Uredbo za onesnaževalce zraka potrebujemo, a bolj transparentno in obsežno Mreža podpira in pozdravlja vsebino uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. »Toda uredba bi lahko naslovila več vprašanj, rok za obravnavo je bil za tako pomembne spremembe prekratek in predvsem v proces priprave niso bile vključene nevladne organizacije,« sta poudarili Barbara Kvac in Senka Vrbica iz mreže. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/odziv-mreze-na-uredbo-za-onesnazevalce-zraka. 
Prvih sto dni vlade: kako daleč so ukrepi in projekti za trajnostni razvoj? Mreža Plan B za Slovenijo je 18. decembra 2014 na sedem ministrov naslovila vprašanja o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih sto dneh vlade premiera Mira Cerarja, ki so se iztekli 27. decembra 2014. Takrat je mreža tudi izdala poročilo, rezultati pa bodo služili kot opomnik na trajnostne vsebine iz koalicijske pogodbe: sami vladi, javnosti in deležnikom. Več: https://www.planbzaslovenijo.si/novice/prvih-sto-dni-vlade-kako-dalec-so-ukrepi-in-projekti-za-trajnostni-razvoj.


Iz aktivnosti članic

Občini Bled in Gorje sta se pridružili skupnostim na poti do družbe brez odpadkov

V začetku leta sta se štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, pridružili še občini Bled in Gorje. Na Bledu trenutno nastane 442 kg odpadkov na prebivalca letno, v občini Gorje pa 223 kg na prebivalca letno. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/583-obcini-bled-in-gorje-sta-se-pridruzili-skupnostim-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov.

»Nega-vat« bolje kot megavat – razprava na okrogli mizi o prednostih energetske prenove stavb

V Info točki Okoljskega centra  je 4. 12. 2014 potekala okrogla miza z naslovom Množična energetska prenova stavb in učinki za gospodarstvo in gospodinjstva. Predaval je inženir Stojan Habjanič, ki je na primeru občine Trbovlje izračunal število potencialnih delovnih mest pri energetski prenovi stavb . Več na tej spletni povezavi.

Prihranki pri razsvetljavi poleg energetske učinkovitosti eden izmed ukrepov za zmanjšanje porabe energije v Sloveniji

V Info točki Okoljskega centra je 10. 12. 2014 potekala okrogla miza z naslovom Možni prihranki pri javni razsvetljavi in razsvetljavi stavb. Andrej Mohar iz Društva temno nebo Slovenije je s fotografijami, grafikoni in slikami pokazal, kako v Sloveniji pretirano svetlobno onesnažujemo. Po zelo grobi oceni bi pri notranji razsvetljavi lahko dosegli tudi 40 % prihranka, kar znese 384 MWh in okoli 40 milijonov €/leto. Pri zunanji razsvetljavi pa bi lahko skupaj privarčevali 23 milijonov €. Več na tej spletni povezavi.

Energetski koncept Slovenije že jeseni v javni obravnavi

Člani Slovenskega E-foruma so v sredo, 21. januarja 2015, sodelovali na javni razgrnitvi mnenj o Energetskem konceptu Slovenije, ki je potekala v Državnem zboru. Predsednik društva Gorazd Marinček je predstavil dva vseevropska projekta, ki širita vedenje o dobrih praksah v tujini in prikazujeta energetske potenciale v Sloveniji. Več na tej spletni povezavi.

Posvet Gozd – naše skupno dobro naletel na velik odziv

Posvet Gozd – naše skupno dobro, ki ga je 15. 1. 2015 v sodelovanju z Umanotero in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organiziral Državni svet Republike Slovenije, je doživel izjemno velik odziv. Problematika upravljanja z gozdom je bila predstavljena skozi številne vidike, od pravnega, zakonodajnega, ekosistemskega in družbenega do zasebno lastniškega in tržnega. Razprava v drugem delu posveta, za katero je bil interes tako velik, da so organizatorji morali predhodno zapreti prijave, pa sporoča, da je priprava nove gozdne zakonodaje zelo aktualna tema, ki zahteva širok civilni dialog. Več: http://dinaricum.si/posvet-gozd-nase-skupno-dobro-naletel-na-velik-odziv/.

Koalicija za gozd zahteva javno obravnavo

Koalicija za gozd je 27. 1. 2015 na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila odprto pismo z zahtevo po javni obravnavi izhodišč za zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije. Glede na kratek čas, ki je ostal do napovedane predložitve izhodišč vladi, sklepajo, da jih namerava ministrstvo posredovati v vladno obravnavo, ne da bi predhodno opravilo javno razpravo. Več: http://www.umanotera.org/novice/koalicija-za-gozd-zahteva-javno-obravnavo/.

240-krat čarobno

Čarobnih daril Krilc je bilo lani 240, skupno to pomeni 5.264 evrov za partnerske organizacije. Vsem darovalcem se zahvaljujemo. Posamezne zgodbe in obširnejšo statistiko si lahko preberete na tej spletni povezavi.

Šesto in sedmo eko podjetniško jutro

Umanoterino šesto eko podjetniško jutro, ki so ga organizirali 17. 12. 2014, je bilo malce drugače zastavljeno in na drugi lokaciji. V Mestnem muzeju Ljubljana so z Društvom moderatorjev Slovenije izvedli t. i. proaktivno kavarno, kjer je pet udeležencev predstavilo svojo eko idejo, vsi drugi pa so krožili od omizja do omizja ter v vodenem procesu pomagali nadgrajevati predstavljene ideje v smeri optimalne uresničitve. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi. 7. eko podjetniško jutro s temo okoljski znaki pa je bilo v četrtek, 15. 1. 2015, v Info točko Okoljskega centra.Gostili so Ingo Turk (Agencija RS za okolje), Urško Topolšek Planinšek (turistična kmetija Urška) in Mateja Feguša (Donar). Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi. Naslednje eko podjetniško jutro bo v četrtek, 12. 2. 2015, na temo trajnostnih turističnih produktov in destinacij. Več: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/eko-podjetnisko-jutro/

Samoiniciativna državljanska pobuda zoper sporazuma TTIP in CETA zbrala milijon podpisov v rekordnem času Več kot milijon ljudi iz celotne Evrope je v dveh mesecih do 4. 12. 2014 podpisalo samoiniciativno državljansko pobudo proti trgovinskima sporazumoma med EU in Severno Ameriko. Svoj kvorum – 6000 podpisov – je dosegla tudi Slovenija. Za nacionalnega koordinatorja v Sloveniji Andreja Gnezdo iz Umanotere to dokazuje, da se tudi v Sloveniji zavedamo pomena omenjenih sporazumov: “Šest tisoč podpisov je le začetek, v prihodnjih mesecih bomo okrepili njihovo zbiranje in pričakujemo, da se jih bo nabralo še veliko več.” Peticijo lahko še vedno podpišete tu: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/trgovanje-s-prihodnostjo/.Za uresničitev potenciala za zelena delovna mesta bo treba še marsikaj postoriti Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili konkretna priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.Več: http://www.umanotera.org/novice/za-uresnicitev-potenciala-za-zelena-delovna-mesta-bo-treba-se-marsikaj-postoriti/Katalog dobrih praks zelenih delovnih mest: kjer je volja, tam je pot Umanotera je decembra 2014 izdala katalog 25 slovenskih in tujih dobrih praks na področju zelenih delovnih mest, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja, sistemski spremembi in povezovanju ter krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov. Dokument je temeljni kamen za nadaljevanje širjenja zavesti o pomenu zelenih delovnih mest v slovenski družbi. Več: http://www.umanotera.org/novice/katalog-dobrih-praks-zelenih-delovnih-mest-kjer-je-volja-tam-je-pot/.

Pravni kotiček

pripravila Barbara Marič, PiC

Poziv okoljskim nevladnim organizacijam k pridobivanju statusa v javnem interesu

Na področju varstva okolja in ohranjanja narave je družba nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na tem področju še vedno maloštevilna. Kot je razvidno iz seznamov na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je trenutno organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja 23, na področju ohranja narave pa 30 (seznam ima sicer 31 organizacij, vendar je ena dvakrat navedena). Ob tem imajo nekatere organizacije oba statusa (8), tako je trenutno skupaj 45 organizacij s statusom v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave.

 

Varstvo okolja je v javnem interesu, okolje in narava pa nimata svojega glasu, zato smo zgolj ljudje lahko tisti, ki v imenu okolja in ohranja/vzpostavljanja naravnega ravnovesja lahko zastopam stališča okolja. Mišljenje, da bo država primerno skrbela za varstvo okolja, je zmotno. Država je v skrbi za blaginjo družbe vedno v neki shizofreni situaciji, saj mora istočasno skrbeti za gospodarski razvoj in varstvo okolja, pri čemer ima slednje v ozadju mnogo šibkejše lobije. Tako so prav nevladne organizacije tiste, ki so protiutež, pa tudi pomoč državi pri uresničevanju javnega interesa varstva okolja, ki je naše skupno dobro. Da se država zaveda ali se vsaj je zavedala tega, pa se izraža tudi skozi določilo 138. člena zakona o ohranjanju narave, kjer se je država zavezala, da bo z društvi, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sklenila pogodbo v zvezi z nadomestili za stroške opravljanja dejavnosti društva, ki je v javnem interesu. Čeprav doslej tega ni  nikoli realizirala, zakonsko določilo jasno kaže na zavedanje države, da organizacija v javnem interesu dela nekaj, za kar je primarno zadolžena država, delovanje take organizacije v splošno korist pa ima tudi svojo vrednost.

Število nevladnih organizacij s statusom delovanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave sicer vztrajno narašča, še posebej po zadnjih spremembah ZVO-1F, ki so na vzpodbudo Evropske komisije prinesle olajšave pogojev za pridobitev statusa. Nujno je, da se ta proces še nadaljuje in naj za status zaprosijo vse organizacije, ki dejansko izpolnjujejo pogoje, saj se s tem okrepi glas varstva okolja in narave, ta skupina organizacij pa postane vse pomembnejši dejavnik varstva okolja. To je še posebej pomembno ob dejstvu vztrajne (kadrovske) slabitve okolja na ravni ministrstva, čeprav je nadvse pozdravno, da je okolje, skupaj s prostorom, spet pridobilo svoje samostojno ministrstvo.

Pred časom je CNVOS naredil zelo uporaben pregled vseh statusov delovanja nevladnih organizacij v javnem interesu. V zvezi z okoljem so pomembni naslednji statusi:

Vsi navedeni statusi prinašajo nevladnim organizacijam poleg tega, da imajo priznano delovanje v javnem interesu, tudi praktične koristi. Dva statusa pa imata tudi posebne pravice v postopkih na strani »zagovornikov okolja in narave«, in sicer:

  • nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja lahko tudi pravno-formalno podajajo ugovore v imenu varovanja okolja, saj lahko nastopajo kot stranka v postopku predhodne presoje ali je za nameravani poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje – 51a. člen ZVO-1 (ima pravico vložitve pritožbe zoper odločitev), v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja – 64. člen ZVO-1, v postopku izdaje nekaterih okoljevarstvenih dovoljenj – 73. člen ZVO-1 in v postopku izvajanja sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode – 110e. člen ZVO-1,
  • društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave imajo pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih -137. člen Zakona o ohranjanju narave.

Za dejansko varstvo okolja je pomembno, da organizacije s tema statusoma čim večkrat koristijo navedene zakonske možnosti, seveda če obstajajo za to utemeljeni razlogi, saj se navedene pravice le tako lahko napolnijo in oblikujejo čim več sodne prakse. Na zadnjem srečanju predstavnikov civilne družbe z varuhinjo konec novembra, kjer je bil gost tudi direktor ARSO, je bilo ponovno govora o tem, da bi ARSO hkrati z javnim naznanilom obvestil tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu po ZVO, da so se postopki začeli. Direktor je obljubil, da bodo preverili tehnične možnosti, predvsem v smeri naročila na e-novice (objave).

Vse zainteresirane nevladne organizacije, ki jih zanima pridobitev katerega od zgoraj navedenih statusov, se lahko obrnejo na Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (pic@pic.si), ki vam bo pri pridobivanju statusa nudil brezplačno mentorsko podporo in skupaj z vami pripravil vse potrebne dokumente za pridobitev statusa.

 

Ustavno sodišče ponovno odločalo o odstrelu volka

Ustavno sodišče je zavrglo že tretjo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v zvezi z odstrelom volka.

 

Ministrstvo s spremembo pravilnika, to je v prilogi k pravilniku, določi letno kvoto za odstrel volka in medveda. Tak način določanja odstrela volka ni ustaven in je v nasprotju s Habitatno direktivo, saj niso izpolnjeni za izjemen odvzem zaščitene živali iz narave, v postopku pa tudi ne morejo sodelovati organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, niti ni na voljo nobenih pravnih sredstev v zaščito volka. Dosedanja zgodovina poskusov volka pred ustavnim sodiščem:

  • leta 2012 je pobudo vložilo nekaj nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, Ustavno sodišče pa jo je z odločbo U-I-316/12 zavrglo, ker naj organizacije ne bi imele pravnega interesa;
  • leta 2012 je vložilo pobudo tudi društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, Ustavno sodišče pa je z odločbo U-I-292/12 pobudo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa;
  • leta 2013 je pobudo vložilo društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, Ustavno sodišče pa jo je z odločbo U-I-165/13 ponovno zavrglo, tokrat ker naj bi bili v času odločanja že vsi predvideni volkovi postreljeni (čeprav se še ni izteklo obdobje za odstrel po pravilniku);
  • leta 2014 je takoj po sprejemu novih sprememb pravilnika taisto društvo ponovno novembra vložilo pobudo, o kateri je Ustavno sodišče določilo že decembra in pobudo ponovno zavrglo z določbo U-I 217/14.

Tokrat pa odločitev vendarle pravnemu varstvu volka ne zapira vrat, temveč preusmerja pravno varstvo na Upravno sodišče. Namreč, Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da je priloga pravilnika, ki s svojimi specifikami glede števila, teritorialne porazdeljenosti in drugih značilnosti tako individualizirana, da ima napadeni »pravilnik v tem delu značilnosti posamičnega akta«. To pomeni, da bo v primeru nadaljnjega določanja odstrela volka s pravilnikom na način kot doslej možno zahtevati pravno varstvo pred Upravnim sodiščem v skladu z Zakonom o upravnem sporu.

Ustavno sodišče se tako vztrajno izogiba priznanju pravice nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu, da lahko zastopajo dele ogrožene narave, ki se drugače ne more varovati. Dostop do učinkovitega pravnega varstva na področju varstva okolja je nasploh pereča tema tudi po drugih državah znotraj Evropske unije, ta pa se tudi vztrajno izmika pripravi direktive, ki bi države v skladu s tretjim stebrom Aarhuške konvencije bolj zavezovala in vzpostavila poenoteno prakso znotraj EU.

 

Javne obravnave

V nadaljevanju objavljamo pet javnih objav.

 

Evropska komisija je odprla javno obravnavo na listo projektov v skupnem interesu (PCI lista prednostnih energetskih objektov), javna obravnava poteka do 13.3.2015.

Evropska komisija je odprla javno obravnavo revizije EU ETS (Emissions Trading System), ki poteka do 16.3.2015.

UNEP (United nations Environmental programme) je dal v javno obravnavo dokument UNEP Access to Information Policy, ki je v javni obravnavi do 28.2.2015

Evropska komisija je objavila svoj delovni program za leto 2015.

ARSO naznanja, da je FMDZ, investicijska družba, d.o.o., zaprosila za okoljevarstveno soglasje za poseg trgovski center Količevo. Pripombe na dokumentacijo se lahko dajejo do 15.2.2015, v sladu s 64. členom Zakona o varstvu okolja pa lahko tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja vstopijo v postopek v roku 35 dni ob javne objave (15.1.2015).

 


Napoved dogodkov

6. 2.: Posvet Veliki infrastrukturni projekti

Da ne bi ponavljali napak iz preteklosti na področju velikih infrastrukturnih projektov – spomnimo se samo TEŠ 6 in avtocestnega programa – in ker že prepoznavamo podobne sistemske vzorce odločanja o takšnih naložbah, organizirajo v Umanoteri v okviru mreže skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije in Fakulteto za arhitekturo brezplačni javni strokovni posvet Veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji: od zgrešenih do trajnostnih naložb, ki bo v petek, 6. februarja 2015, od 9. do 13. ure na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Več: http://www.umanotera.org/novice/veliki-infrastrukturni-projekti/.

12. 2.: Osmo eko podjetniško jutro

Naslednje Umanoterino eko podjetniško jutro bo v četrtek, 12. 2. 2015, na temo trajnostnih turističnih produktov in destinacij. Več: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/eko-podjetnisko-jutro/.

11. in 12. 2.: Primorski morski dnevi

V okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Mestno občino Nova Gorica, Občino Brda, Inštitutom za vode RS, Posoškim razvojnim centrom, Regionalnim razvojnim centrom Koper, Univerzo v Novi Gorici, Vodovodi in kanalizacija d.d. Nova Gorica in drugimi lokalnimi deležniki organizira “Primorske vodne dneve”, ki bodo 11. in 12. februarja 2015 v Novi Gorici. Več je na tej spletni povezavi.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.