Uvodnik
Jonas Sonnenschein (Umanotera): Novoletna zaobljuba: LETO BREZ LETA, Skupaj zmanjšujemo emisije iz letalskega prometa
Manj kot 2 toni CO2 na leto na posameznika – to je referenčna vrednost za trajnostni življenjski slog. Zgolj EN povratni let od Ljubljane do New Yorka je dovolj, da to vrednost dosežemo. Potrebujemo torej le 24 ur! Kaj pa preostalih 365 dni v letu?
Kako različne vrste transporta vplivajo na podnebje?
Vir: UBA Austrija, 2019
Okoljevarstveniki nismo nič bolj odgovorni za zmanjšanje emisij CO2 kot kdor koli drug. Pa vendar smo lahko s svojim življenjskim slogom vzor vsem, ki stremijo k bolj trajnostni prihodnosti ali pa postanemo hipokriti – v kolikor ne delujemo v skladu s tem, kar sporočamo. Sam sem izbral prvo možnost in sem predan temu, da ne letim. S tem poskušam tudi osebno pokazati, da obstajajo alternative letenju, ki življenja ne otežujejo, ampak ga kvečjemu popestrijo.
Konec leta 2019 smo pričeli s kampanjo LETO BREZ LETA, katere namen je ozaveščanje javnosti o vplivu letenja na podnebje in posledično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V luči trenutne podnebne krize bodo poleg sprememb že obstoječih politik potrebne tudi določene spremembe življenjskega sloga in ravno izogibanje letenju je eden izmed najučinkovitejših načinov, s katerim lahko kot posamezniki znižamo svoj ogljični odtis. Če se za to odločimo v večjem številu, bo učinek seveda precej večji.
Namen kampanje ni vzbujanje občutka sramu pri posameznikih, ki se odločijo za letenje temveč spodbujanje ljudi, da se za eno leto odpovejo letenju in da se čim več ljudi zave resnosti podnebne krize ter pomena svojih lastnih dejanj. Kar nekaj ljudi se najverjetneje ne bi odločilo za uporabo letalskega prevoza, če bi se zavedali vseh okoljskih posledic.
Ampak zakaj se moram spremeniti prav jaz? Ali ni to odgovornost vlade? Da, spremembe sistema so bistvene za obsežne premike, ki jih potrebujemo za trajnostno delovanje. A tudi spremembe v ravnanju posameznikov lahko privedejo do spremembe sistema. Verjetneje je, da bo vlada ukrepala na nekem področju šele, ko bomo državljani jasno pokazali, da si želimo spremembe.
Letalske karte so trenutno prepoceni in ne odražajo pravične cene prevoza. Eden izmed poglavitnih razlogov za nizke cene letalskih kart je, da letalski promet ne plačuje davka na gorivo, ki je obvezen za vsa ostala prevozna sredstva. Problematično je tudi, da so mednarodni leti v Evropi velikokrat izvzeti iz davka na dodano vrednost (DDV), del odgovora pa je mogoče najti tudi v ogromnih subvencijah, namenjenih letalski industriji.
Povprečna trošarina na gorivo / davek na izpuste CO2,
Vir: OECD, 2019
Kruta resnica je, da poceni leti dejansko ne obstajajo, saj zanje vedno nekdo plača. To so trenutno vsi, ki se spopadajo z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Letalski promet je globalno gledano najhitreje rastoči vir emisij toplogrednih plinov, a hkrati zgolj 3 odstotke svetovne populacije leti na letni ravni. To pomeni, da zgolj peščica ljudi, ki izkorišča subvencionirane letalske prevoze povzroča izjemno visoko ceno, ki jo plačujejo ljudje, ki se spopadajo s posledicami podnebnih sprememb.
V okviru kampanje LETO BREZ LETA lahko podpišete zavezo, s katero se zaobljubite, da vsaj eno leto ne boste uporabljali letalskih prevozov. Če obstajajo razlogi, ki vam preprečujejo, da bi ostali na tleh za eno leto, si lahko ogledate in podprete že obstoječe peticije in kampanje z vsega sveta, ki zahtevajo strožje podnebne politike za letalski sektor. Pridružite se nam na www.letobrezleta.si
{/sliders}
Iz aktivnosti članic
LETO BREZ LETA: Skupaj zmanjšujemo emisije iz letalskega prometa
V okviru kampanje LETO BREZ LETA lahko podpišete zavezo, s katero se zaobljubite, da vsaj eno leto ne boste uporabljali letalskih prevozov. Če obstajajo razlogi, ki vam preprečujejo, da bi ostali na tleh za eno leto, lahko kampanjo podprete na malce drugačen način. Poleg tega si lahko ogledate in podprete že obstoječe peticije in kampanje z vsega sveta, ki zahtevajo strožje podnebne politike za letalski sektor. Več >>>
Nujni poziv Vladi RS – Večina pričakuje ukrepe za naslovitev podnebne krize
Široka skupina množičnih organizacij in nekaterih vidnih posameznikov s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic, skupnosti občin … je na Vlado Republike Slovenije naslovila nujni poziv, s katerim jo je pozvala, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Več >>>
Jubilejno leto za Ekologe brez meja
Plastika, ena najbolj vročih okoljskih tem zadnje čase, je bila glavni fokus našega dela v letu 2019. Ekologi brez meja smo v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja obiskali podjetji Plastkom in Omaplast, kjer smo spremljali pot plastične folije, plastenke in nagrobne sveče. Ob svetovnem dnevu okolja smo na Strokovni kavarni predstavili rezultate raziskave, s katero smo analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov.
Ker je po naših ugotovitvah polovica izdelkov, ki smo jih zajeli v sklopu raziskave, zavita v nereciklabilno embalažo, smo pripravili embalažni ocenjevalnik, ki omogoča analizo izdelkov z vidika embalaže. Razvili smo tudi enostaven embalažni ocenjevalnik za trgovine, pripravili raziskavo o vrstah plastične embalaže ter razbijali pogoste mite o plastiki. Več >>>
{/sliders}
Foto: spletna stran Ekologi brez meja
Energetske politike in ukrepi morajo bolje vključiti koncepta energetske zadostnosti in pravičnosti
Analiza v okviru projekta Energise je pokazala, da koncepta zadostnosti in pravičnosti nista dovolj vključena v energetske politike in ukrepe. Vključevanje zadostnosti in pravičnosti v energetske politike in ukrepe je pomembno zato, ker po eni strani potrebujemo politike in ukrepe, ki zagotavljajo zmanjšanje rabe energije, po drugi strani pa lahko pomanjkanje pravičnosti v energetski politiki in ukrepih vpliva na še večjo izključenost že tako ob stran potisnjenih delov naše družbe. Več >>>
Slovenske Zero Waste občine delajo dobro
Čeprav se poslavlja že leto 2019, pa se želimo za trenutek ozreti še na leto pred tem oz. natančneje, na aktivnosti naših zero waste občin. Članki, v katerih poročamo o kreativnih idejah, pogumnih korakih in ambicioznih ciljih, so iz leta v leto daljši. Pa ne zato, ker bi se mi tako razpisali. Veseli nas, da je v naši mreži vedno več občin, njihove številne aktivnosti pa že dolgo presegajo naše zastavljeno število znakov za besedila na tej spletni strani. Več >>>
Foto: Tjaša Jenko
Blaženje podnebnih sprememb – promet in industrija
Državni zbor je 14. 11. 2019 v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Umanotero organiziral posvet Podnebni dogovor. Več >>>
Ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov: Manj je več!
Platformo Manj je več, ki so jo Ekologi vzpostavili pred dvema letoma, uporablja že več kot 15.000 posameznikov, ki iščejo informacije o popravilih, ponovni uporabi, izmenjavi in nakupovanju z lastno embalažo. Na zemljevidih je tako objavljenih več kot 250 mojstrov in več kot 100 trgovin, kjer je mogoče kupiti vsaj nekatere izdelke brez embalaže, poseben porast pa je viden pri številu dogodkov, ki spodbujajo ponovno uporabo. V dveh letih so jih okoljevarstveniki brezplačno objavili preko 230. Več >>>
Čelade gotovo povečajo varnost kolesarjev, vendar obvezna uporaba ni trajnosten ukrep
Focus podpira pobudo Slovenske kolesarske mreže in številnih drugih organizacij, ki so jo posredovali na Ministrstvo za infrstrukturo glede spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa. Pobuda je podprta s strokovnimi argumenti. Na to temo smo se odzvali že 2016 pri predhodni spremembi Zakona. Prav tako smo se pridružili predlogu Koalicije za trajnostno prometno politiko, ki za tako veliko spremembo predlaga podaljšanje javne razprave in pregled ukrepa s strani vseh relevantnih deležnikov. Več >>>
Foto: spletna stran Focus
Mladi v Evropskem parlamentu predali manifest 2.0 #MyRevolution
Več kot 30 mladih iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije je v Evropskem parlamentu predalo srednjeevropski mladinski manifest, ki je nastal v okviru projekta štirih nevladnih organizacij „Moja revolucija“. Na okrogli mizi v sredo, 4. decembra 2019, jim je prisluhnilo 5 evropskih poslancev iz petih držav. Prisluhnili so njihovim idejam in pričakovanjem, kar je bil za najpogosteje spregledano in preslišano mladino zelo pomemben dogodek. Več >>>
Foto: Spletna stran Focus
Novičnik No1: Beli zajček po vrtcih v Sloveniji
V Evropskem tednu mobilnosti je več 110 vrtcev po celotni Sloveniji izvajalo aktivnost Beli zajček. Aktivnost je namenjena ozaveščanju in vzgajanju na področju trajnostne mobilnosti najmlajših in spodbujata trajnostne prihode v šolo oz. vrtec. V 2019 je bilo izvedenih 9 regijskih usposabljanj namenjenih koordinatorjem in koordinatoricam aktivnosti trajnostne mobilnosti v šolah in vrtcih, kjer je bilo usposobljenih 290 strokovnih sodelavcev. Več >>>
Foto: Spletna stran Focus
Trade jack družabna igra s poenostavljenimi pravili
Igra Tradejack je igra s hitrim in razgibanim tempom, ki nam pokaže, kakšne so posledice naših odločitev. Cilj je voditi uspešno in trajnostno podjetje. Z boljšimi ponudbami tekmujemo s soigralci, pri čemer moramo kontrolirati dragocene vire palmovega olja na trgu. Boljša ponudba pa ni vedno tista, ki ima nižjo ceno ali večjo količino. Več >>>
Foto: Spletna stran Focus
Ogenj v Alpah 2019: Prelaz pripoveduje
V soboto, 10. 8. so ponovno zasvetile luči po celotnem alpskem loku; v Sloveniji so se ognji prižgali na Vršiču, Vošci, Slemenovi špici, Ciprniku in Visoki ponci. Letošnja tema Ognja v Alpah, »Prelaz pripoveduje: o pomenih naravne in kulturne dediščine gorskih prelazov in dolin, spremembah v gorski pokrajini in izzivih sedanjosti na primeru Vršiča« opozarja na vlogo gorskih prelazov, ki so tako v preteklosti kot danes povezovali alpske doline. Več >>>
Pobuda za družbeni dogovor – načrtujmo, varujmo in urejajmo slovensko krajino skupaj!
O Sloveniji radi mislimo kot zelenem delčku Evrope, ki ima izjemne krajinske, naravne in kulturne pestrosti. Čeprav so bili v preteklosti pri nas res storjeni nekateri izjemni koraki na področju varstva in razvoja krajine, smo v zadnjih desetletjih v procesih urejanja prostora v Sloveniji priča nepovezanemu delovanju sektorjev ter premajhni učinkovitosti upravljanja in postopnemu zmanjševanju razvojne in drugih vrednosti krajine. Več >>>
Na poti do prvega skupnostnega vrtička na Ptuju
Konec novembra se je v predavalnici Ljudske univerze Ptuj odvijal skupinski pogovor »Urbani vrtovi po meri lokalne skupnosti«. Pogovor, ki je večinoma potekal v delavniškem duhu, je bil namenjen skupinskemu razmisleku ob načrtovanju ureditve pogojev za vrtičkarstvo na občinskih zemljiščih v Mestni občini Ptuj. Srečanje, ki ga je otvorila županja Nuška Gajšek, je minilo v sproščenem iskanju odgovora na vprašanje »Kako bi lahko skupnostni vrtovi izboljšali kakovost življenja lokalne skupnosti na Ptuju?« Več >>>
Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb
»Blaženje podnebnih sprememb lokalnim skupnostim prinaša mnogotere priložnosti. Zmanjšanje pritiskov na okolje je pomembno, nič manj pa vključenost in povezanost ljudi ter priložnosti za lokalno ekonomijo«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse: Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb, ki sta jo organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE. Udeleženci so spoznali tuje in domače dobre prakse s področij lokalne oskrbe s hrano, lokalne trajnostne mobilnosti in skupnostne oskrbe z obnovljivimi viri energije. Več >>>
Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!«
Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave. Več >>>
Moderne metode ribolova nekatere vrste kitov in delfinov rinejo na rob izumrtja
Skoraj ducat vrst kitov in delfinov drvi proti izumrtju. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos, je v pregledni raziskavi, ki je izšla pretekli teden, opravila pregled stanja različnih vrst in populacij delfinov ter drugih malih kitov po svetu. Glavni razlog za ogroženost teh vrst so ribiške mreže, ki vsako leto ujamejo in ubijejo več sto tisoč morskih sesalcev. Več >>>
Priročnik za organizacijo izmenjav oblačil
Vedno bolj pogosto slišimo, da je tekstilna industrija ena največjih onesnaževalk okolja. Vse premalo se zavedamo, da imamo prav mi, kot potrošniki velik vpliv, da se nekaj spremeni. To lahko storimo med drugim tudi s spremembo naših potrošniških navad. Kupujemo manj in le kakovostna oblačila ali še bolje – oblačila raje menjamo. Več >>>
Izšel katalog mladinskih podnebnih projektov
Mladi se vse bolj zavedajo podnebnih sprememb in tega, da bodo njihove posledice v času svojega življenja občutili na lastni koži. Kar naredimo z lastnimi rokami, nas zaznamuje veliko močneje, kot če o podnebnih spremembah samo beremo ali poslušamo, zato smo v Umanoteri v katalogu zbrali dobre prakse mladinskih projektov in aktivnosti za blaženje podnebnih sprememb, ki naj vam služijo v navdih in uporabo. Predstavljeni mladinski projekti in aktivnosti imajo namreč lepo značilnost, da prinašajo večkratne koristi: varujejo okolje in zdravje ljudi, hkrati pa spodbujajo kreativnost, sodelovanje in krepitev veščin za življenje. Več >>>
Raziskava o vključevanju globalnega učenja v predmetno poučevanje
V okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti smo v sodelovanju z pripravili tudi raziskavo o vključevanju globalnega učenja v predmetno poučevanje. Preko raziskave z učiteljicami in učitelji osnovnih in srednjih šol smo želeli ugotoviti, kakšna je njihova usposobljenost ter kakšne so njihove potrebe pri vključevanju pristopa globalnega učenja v poučevanje, še posebej v zvezi z naslavljanjem bolj občutljivih tem globalnega učenja ter poznavanjem Ciljev trajnostnega razvoja. Več >>>
Naj te zapelje zelena mobilnost: filmske delavnice
Dijaki Biotehniškega centra Naklo se učinkov prometa na okolje in nujnosti trajnostne mobilnosti zelo dobro zavedajo. Svoj pogled na trajnostno mobilnost in eno izmed prednosti, ki jih pri rabi javnega potniškega prometa tako pritegne, da bi zanjo želeli navdušiti še druge, so predstavili v dveh kratkih filmčkih. Več >>>
Umanoterin praznični kviz ali kako potovati z manjšim ogljičnim odtisom
Medtem ko se leto 2019 poslavlja, Umanoterovci kot vedno dihamo s polnimi pljuči in zdaj še posebej globoko zajemamo zrak, saj vstopamo v 25. leto obstoja in delovanja Umanotere. V zahvalo za sodelovanje, podporo in izkazano zaupanje ter za čim lepše odštevanje zadnjih decembrskih dni smo tudi letos pripravili praznični Umanoterin 0,5% kviz. Več >>>
