Uvodnik
Nika Tavčar (Umanotera): Kako postaviti ceno nečemu, kar je neprecenljivo?
Od globalnega podnebnega protesta mladih je minil že več kot mesec dni. Več kot mesec dni torej od trenutka, ko se je na ulicah v več kot 2000 mestih po vsem svetu zbrala enormna množica ljudi, ki smo vsi korakali z istim namenom in željo: doseči nujno potrebne spremembe, ki bi nam omogočale preživetje. Zanos in odločnost, ki sta se zrcalila na obrazih vseh udeležencev, mladih in tistih malo starejših, sta govorila zgodbo o tem, da bo tokrat le drugače in najverjetneje bi se vsakemu zunanjemu opazovalcu zdelo, da bo temu res tako. Kako pogosto se namreč združi toliko popolnoma različnih posameznikov, ki vsi zahtevajo isto stvar? Tisti petek je zato izgledalo, da gre tokrat le zares.
Kljub vsemu se razen rokovanja, fotografiranja in prikimavanja našim besedam, v času po protestu ni zgodilo kaj dosti novega. Odločevalci so se v veliki meri strinjali s tem, da gre res za globalno krizo, ki zahteva ukrepanje takoj, a hkrati niso storili nič omembe vrednega. Kajti preživetje ni seksi. In zagotovo ni beseda, s katero bi si politični veljaki pridobivali nove volilne točke in na ta način širili svoj vpliv. Hkrati pa je misel o preživetju v svetu, v katerem se zdi večina življenjskih dobrin oddaljenih le en klik, malce bizarna stvar. In vendar smo v tem trenutku že nevarno blizu točki preloma, po kateri bo prej omenjena misel postala precej bolj realna in se bo s pričetkom podnebnega in civilizacijskega zloma potrebno soočiti, pa četudi to ne bo v interesu nikomur.
Mlada Greta, ki je s svojim protestom sprožila množično gibanje po vsem svetu, neutrudno nadaljuje svoj boj in v srečanjih s pomembneži ponavlja že vsem znana dejstva o tem, v kakšno prihodnost nas vodi tako željena eksponentna rast. Nenazadnje, živimo na planetu z omejenimi naravnimi viri, kar več kot očitno nakazuje, da je neskončna rast možna le na papirju. Zdi se, da je to dejstvo v tem trenutku postalo že vsem obče znano in ravno zato je težko razumeti razloge za počasno (ne)ukrepanje in (ne)sprejemanje nujno potrebnih sprememb. Sploh glede na dogodke zadnjih tednov in na požar v notredamski katedrali, ki je po vsem svetu sprožil val odzivov in v nekaj dneh povezal prej omenjene veljake in odločevalce. V pičlih desetih dneh po požaru so namreč z donacijami že zbrali več kot milijardo evrov, ki bodo omogočili, da katedrala spet zasije v vsej svoji mogočnosti. Ocene stroškov se razlikujejo; tako po nekaterih navedbah zbranega denarja še ni dovolj, kajti »postaviti vrednost nečemu neprecenljivemu« je skorajda nemogoče.
Zadnje zagotovo velja tudi za naš planet, ki ga je nemogoče ovrednotiti, pa vendar se zdi, da smo še daleč od trenutka, ko bodo besede Grete in vseh podnebnih protestnikov končno uslišane. Koliko »petkov za prihodnost« bo še potrebnih? Vse dokler prihodnosti ne bo več? Mladi povsod po svetu smo odločeni, da se ne bomo vdali in da se bomo borili, dokler bo potrebno. V tem boju imamo širok krog podpornikov, ker nenazadnje gre za prihodnost vseh nas, ki si delimo ta prelepi planet. Tudi v Sloveniji se gibanje Mladih za podnebno pravičnost uspešno širi in pridobiva nove simpatizerje, ki se vsak teden srečujemo na petkovih manifestacijah pred parlamentom in na ta način sporočamo, da je bil Podnebni štrajk le začetek naše poti. Kakšno bo njeno nadaljevanje pa je odvisno od vseh nas, ker bomo le s povezovanjem in s skupnim bojem dosegli potrebne premike na boljše in s tem izhod iz preteče podnebne katastrofe.
{/sliders}
Foto: Youtube in Shutterstock
Aktualno v Planu B
Nove informativne razglednice članic mreže
Nekatere sveže ideje letošnjega letnega srečanja se že uresničujejo. Ena izmed teh so nove informativne razglednice članic mreže, ki predstavljajo posamezne organizacije ter odgovarjajo na vprašanje kakšne prednosti prinaša povezovanje v mreži. Prve tri razglednice predstavljajo organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Mladinsko zveza Brez izgovora ter Pravno informacijski center nevladnih organizacij.
Osvežen priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov
Nevladne organizacije pogosto organiziramo dogodke, na katerih se udeleženci družijo z določenim namenom. Značilni tovrstni dogodki so sestanki, delavnice, tiskovne konference, posveti ipd. Prenovljena izdaja priročnika je bila izdana v okviru projekta Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Več >>>
Zagovorniške aktivnosti
Nevladne organizacije, združene v mreži Plan B za Slovenijo, smo na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandro Pivec, naslovile poziv k bolj ambiciozni reformi skupne kmetijske politike (SKP). Več >>>
Iz aktivnosti članic
Problema energetske revščine in onesnaženosti zraka je potrebno reševati istočasno
Na posvetu »Energetska revščina in kakovost zraka« so strokovnjaki izpostavljali povezave med obema problemoma. Pereč problem energetske revščine v precejšnji meri vpliva na slabo kakovost zraka, predvsem zaradi zastarelih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov in štedilnikov ter nepravilnega kurjenja v gospodinjstvih. Tako prekomerno onesnaženje, kot tudi izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni v stanovanjih, negativno vplivajo na zdravje ljudi. Več >>>
Foto: spletna stran društva Focus
Sodelujte v programu podpore občinam pri izvajanju projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri
Na poziv se lahko prijavijo občine na katerikoli stopnji projektne ideje. Lahko so še na začetku in želijo na participatoren način identificirati področja in projekte skupnostnega upravljanja ter se povezati z deležniki v lokalnem okolju, lahko pa že imajo konkretno idejo in jo želijo preveriti ter pripeljati bližje k izvedbi. Več >>>
Vožnja pod vplivom alkohola je nedopustna – še vedno povzroči preveč smrti in hudih telesnih poškodb
18. aprila so se simbolno v Hostlu Celica, prostorih »pridržanja«, zbrale nevladne organizacije ICK Inštitut za civilizacijo in kulturo, IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter Zavod VOZIM, ki so se združile v Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugačen odnos do alkohola. Namen srečanja je bil podpora predlogu sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), in sicer v delu, ki se dotika vožnje pod vplivom alkohola. Več >>>
Mladi ob Svetovnem dnevu zdravja
Vsako leto 7. aprila obeležujemo Svetovni dan zdravja (World Health Day). Ob tej priložnosti sta Mladinski svet Slovenije in Mladinska zveza Brez izgovora organizirala posvet “Mladi ob Svetovnem dnevu zdravja”. Posvet je bil odgovor na življenjski slog mladih, ki vodi v slabše zdravje že v mladosti, kot tudi kasneje v življenju. Več >>>
Slika: spletna stran Brez izgovora
»Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«
V petek, 19. aprila, je na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani potekala javna predstavitev resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«, ki so se je udeležili tudi predstavniki Inštituta za trajnostni razvoj (ITR). Resolucija predstavlja strateški okvir kmetijstva v prihodnjem petletnem proračunskem obdobju in podlago za strateško načrtovanje ukrepov skupne kmetijske politike v obdobju 2021-2027. Več >>>
Foto: spletna stran Inštitut za trajnostni razvoj
Pobuda za novo nacionalno poklicno kvalifikacijo
Inštitut za trajnostni razvoj je v sodelovanju z nacionalnim svetovalnim odborom in eko-socialno kmetijo Kocljevina v marcu oddal pobudo za novo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za poklic »POMOČNIK EKOLOŠKEGA VRTNARJA«, ki so jo tudi predstavili na seji strokovne komisije Centra RS za poklicno izobraževanje. S pobudo želijo povezati zaposlovalno stisko dolgotrajno brezposelnih skupin in ekonomski razvoj ekološke kmetijske panoge. Več >>>
April – mesec brez »svinjarije«
Ena najbolj načetih tem zadnjih let – onesnaževanje planeta – je kljub globalni polemiki še vedno odvisna od tega, kaj bomo kot posamezniki prispevali k izboljšanju te problematike. Še toliko bolj pomembno je, da se tega zavedajo mladi. ŠOUM številnim akcijam (čiščenje okolice študentskih kampusov, obeleževanje Svetovnega dneva Zemlje …) letos pridružuje celomesečno kampanjo “Mesec brez svinjarije“. Več >>>
Foto: spletna stran Ekologi brez meja
40 let DOPPS in izid novega Atlasa ptic gnezdilk Slovenije
Ali veste, zakaj je letošnje leto za DOPPS še posebno? Obeležujejo že 40. obletnico njegove ustanovitve. Čez celo leto bodo v Svetu ptic objavljali misli, spomine, poglede na začetke s stališča današnjega razmišljanja, vedenja. Več >>>
Vrtci in OŠ vabljeni, da se priključite projektu Trajnostna mobilnost v vrtcih in OŠ!
Ministrstvo za infrastrukturo RS in Konzorcij partnerjev (Razvojna agencija Sinergija; Focus, društvo za sonaraven razvoj; Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp; Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani; IPoP – Inštitut za politike prostora) vabijo strokovne sodelavce v programih predšolske vzgoje k sodelovanju pri izvajanju projektnih aktivnosti na temo trajnostne mobilnosti. Več >>>
Festival pitne vode iz Kamniško-Savinjskih Alp z več kot 150 udeleženci
Ob zaključku projekta Vodne zgodbe Kamniško-Savinjski Alp (KSA) je bil na Osnovni šoli Preddvor in ob vodnem izviru potoka Bistrica organiziran pester in dobro obiskan Festival pitne vode. V dogovoru z gorenjskim projektnim partnerjem BSC Kranj, ga je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več >>>
Umanoterino letno poročilo za leto 2018
Umanotera vas vabi, da prelistate Letno poročilo 2018 in preberete, kaj vse so počeli v letu 2018. Več >>>
Pravni kotiček
Pripravil Aljoša Petek (PIC)
Pravic, ki jih ne poznaš, jih preprosto – nimaš!
Prispevek pred vami je sprva pripoveden in opisen, nato pa precej bolj strokoven in pravniški. Skupaj predstavlja poenostavljeno stanje na področju pravnega varstva v EU (in posledično tudi v Sloveniji) na področju varstva okolja, še posebej z vidika Aarhuške konvencije, ki je eden izmed temeljnih mednarodnih pravnih aktov na področju varstva okolja, ki ga mora poznati vsak okoljevarstvenik pri interakciji z javnimi institucijami in odločevalci. Rdečo nit prispevka predstavlja pomen razvoja poznavanja pravnih sredstev, ki omogočajo državljanom EU in predvsem nevladnim organizacijam, da uveljavljajo svoje pravice, tako na državni ravni, kot na ravni EU.
{slider Zanima me več}
V zadnjem obdobju, v zadnjih desetletjih, v zadnjih letih pa vse bolj intenzivno, smo priča splošnemu porastu skupne družbene zavesti o tem, kako pomembno je varstvo okolja in trajnostno urejanje prostora za našo sedanjost in prihodnost. Zagovorniki okolja na PIC-u ta razvoj spremljamo predvsem na pravnem področju, ki pa je v primerjavi s splošno zavestjo na področju varstva okolja, kljub razvoju in premikih na boljše, bistveno bolj zapostavljeno in kronično podhranjeno, še posebej v Sloveniji. Daleč od idealne situacije smo tudi na ravni EU.
Državni sistem in državni pravni ustroj ustvarjata kompleksno in težko pregledno področje že samo po sebi. Še posebej težavne pa zadeve postanejo ob predpogoju pomanjkanja znanja in/ali izkušenj, kadar je, odpustite mi uporabo tega izraza, za oblast naravno, da javnosti omejuje dostop tako do informacij o postopkih sprejemanja zakonodaje in drugih pomembnih dokumentov, kot do uveljavljanja pravic državljanov in civilnih združenj, tako v obliki sodelovanja pri oblikovanju pravnih podlag in strateških dokumentov, kot pri sprožanju pravnih sredstev zoper odločitve odločevalcev. Živeli bi namreč v idealni družbi, če bi bili naši (izvoljeni, mimogrede) predstavniki in odločevalci modri in zreli do te mere, da bi dosledno in učinkovito vključevali javnost v svoje odločitve. Trenutno situacija na žalost ni taka. Pogosto imamo opravka z uradnimi osebami in predstavniki politike, ki ne le da ne razpolagajo s pričakovano širino in znanjem s svojega področja, temveč pogosto tudi predstavljajo raznolike interese, med katerimi so nekateri izrazito zasebni in temu primerno ne koristijo splošnemu prebivalstvu. Seveda obstajajo številni primeri dobre prakse, ki pa zaenkrat še niso dosegli kritične mase. Kljub rahlo vrednostnemu pristopu je potrebno na tej točki ponotranjiti vsaj zavedanje, da je splošni pristop oblasti in uradniškega sloja omejevanje dostopa do uradnih postopkov za državljane, saj to omogoča lažje in hitrejše delovanje državnih organov in politike, kar pa samo po sebi sploh ne pomeni, da je delovanje optimalno in še manj, da je za ljudi, za okolje in naravo, koristno.
Ob dosedanjem relativno negativnem podtonu pa je na tej točki vredno poudariti (in ustvariti obrat v optimistično in pozitivno), da v zadnjem času postajajo pravni vidiki varstva okolja na ravni Evropske unije vse bolj javno izpostavljeni. Še posebej na podlagi (ali tudi kot posledica) Aarhuške konvencije, oziroma Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, se tako Evropska komisija kot civilna družba (nevladne organizacije) v Skupnosti vse bolj trudita, da tako poznavanje pravne podlage, kot sodnih odločb, ki imajo vpliv na interpretacijo in uporabo pravnih pravil, približata (posplošujem) povprečnim ali zainteresiranim državljanom EU.
EU je kot skupnost več držav, v kateri prebiva približno 513 milijonov evropskih državljanov, na področju varstva okolja (kljub neoptimalnemu stanju) med vodilnimi na svetu. EU je podpisnica Aarhuške konvencije, kateri se je pridružila maja 2005. Septembra 2006 sta Evropski parlament ter Svet sprejela Uredbo 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (t.i. Aarhus Regulation). Uredba se v skladu s pravnim sistemom EU uporablja neposredno v državah članicah (v nadaljevanju DČ). Gre za akt, ki Aarhuško konvencijo implementira v pravni red EU.
Kljub dolžini tega prispevka bi bil njegov namen bistveno presežen, če predstavim še vsebino Aarhuške konvencije, zato vas v primeru, da je ne poznate, napotujem na to povezavo. Poglavitna tematika, obravnavana v tem prispevku, je tretji steber konvencije, ki se nanaša na zagotovljeno pravno varstvo v okoljskih zadevah.
Implementacija Aarhuške konvencije v EU ni brezhibna. Posebni organ, ki skrbi za ustrezno implementacijo Aarhuške konvencije v državah podpisnicah konvencije se v slovenščini imenuje Pritožbeni odbor Aarhuške konvencije (v nadaljevanju ACCC – Aarhus Convention Compliance Committee). ACCC je že leta 2008 sprejel uradno stališče, da EU ni ustrezno implementirala tretjega odstavka 9. člena Aarhuške konvencije, ki se glasi: ”Poleg tega in brez vpliva na revizijske postopke iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pogodbenica zagotoviti, da imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu, dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanaša na okolje.” EU namreč ni dovoljevala (in še ne dovoljuje) članom javnosti dostopa do sodišč EU oziroma jim sodišča ne priznavajo pravnega interesa in so jih tako zavračala že na vstopni točki v sodne postopke, kar je povsem v nasprotju z Aarhuško konvencijo. Prav tako je Sodišče EU v svoji argumentaciji obrazložilo, da Aarhuška konvencija in tretji odstavek njenega 9. člena v državah članicah EU ne veljata neposredno in da je potrebno sprejeti implementacijsko uredbo, oz. obstoječo pravno podlago prilagoditi. Do danes se prilagoditev še ni zgodila, saj to zaradi očitnih razlogov ni v interesu Evropske komisije in EU z vidika njenih institucij, kot je na primer Sodišče (bistvena dodatna obremenitev in precej večja moč javnosti in NVO pri odločitvah na ravni EU).
Na podlagi zgoraj navedenega stališča ACCC je določena nevladna organizacija sprožila postopek za notranjo revizijo odločitve EK, s katero je bilo odobreno podaljšanje uporabe glifosata. EK je zavrnila zahtevo NVO z obrazložitvijo, da NVO ne izkazuje ‘individualnega interesa’ oziroma tovrstna odločitev ne posega v njene osebne interese – NVO je seveda organizacija v obliki pravne osebe, ki združuje posameznike. V kolikor torej po interpretaciji EK notranje revizije ne zahteva posameznik, na katerega ima akt konkreten vpliv (in posega v njegove interese in pravice), pravni interes za sprožitev postopka ne obstaja. Problematično je, da je ob pritožbi dotične NVO na Sodišče EU (SEU) le to potrdilo argumentacijo EK in stališče ACCC iz leta 2008 označilo kot ‘preprost osnutek’, ki nima nobene pravne teže.
Iz tovrstne interpretacije sta sledili dve resni posledici; da EU kot podpisnica Aarhuške Konvencije in vzor drugim državam po svetu (izven EU) na področju dostopa do pravnih sredstev na področju varstva okolja opušča svojo vlogo in spoštovanje konvencije, kar lahko vodi v ‘domino efekt’ pri ostalih podpisnicah. Druga konkretna posledica pa je, da NVO vse do danes nimajo neposrednega dostopa do Sodišča EU, saj preprosto nikoli ne morejo izkazati konkretnega interesa za vstop v postopek. Takšno je torej tudi trenutno stanje na sodiščih EU.
To pa še ne pomeni, da so se posamezniki, združeni v NVO, predali, niti, da Komisija v prihodnosti ni pripravljena predlagati prilagoditve Aarhuške Uredbe, ki bi dosledno implementirala Konvencijo v pravni red EU. Tako Komisija kot nevladniki se namreč v zadnjem času pospešeno trudijo, da bi tako državljanom EU kot nacionalnim sodiščem čim bolj približali možnosti, ki jih imajo tako posamezniki kot fizične osebe, kot nevladne organizacije, kot pravne osebe.
Tako je Evropska komisija aprila leta 2017 sprejela Sporočilo Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v katerem je zbrala vso relevantno sodno prakso Sodišča EU s tega področja in oblikovala priporočila, ki so dostopu do pravnega varstva na področju varstva okolja nedvomno progresivna in pozitivna. Sporočilo se z EU ravni spušča tudi na nacionalno, kar je za konkretne nacionalne akcije še posebej pomembno. Med drugim je EK na podlagi pretekle odločitve SEU povzelo, da ”mora nacionalno sodišče za to, da bi zagotovilo učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih zajema okoljsko pravo Unije, nacionalno pravo razlagati kar najbolj v skladu s cilji iz Aarhuške konvencije.” EK nadalje zapisuje: ”Okoljske NVO imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz okoljskega prava EU, in široko pravico do varstva okolja, ki jo morajo nacionalna sodišča podpirati.” (37./38. točka Sporočila). Kar se konkretno tiče 9. člena Aarhuške konvencije in dostopa do upravnih in sodnih postopkov, pa je bila EK še posebej jasna na področju nacionalnih meril, s katerimi države določijo, katere NVO so procesno upravičene (imajo avtomatično pravni interes in možnost vstopa v upravne in sodne postopke) do vključevanja v upravne in sodne postopke. Tako EK pravi: ”Navedlo je {SEU, op.a.}, da države članice sicer same oblikujejo določbe za opredelitev takih zahtev {merila po nacionalnem pravu, op.a.}, vendar ne smejo biti določene tako, da NVO onemogočajo uresničevanje pravice do vložitve tožbe na sodišču za varovanje splošnega interesa. Nacionalne določbe ”morajo … zagotoviti dostop do sodišč”. Podobno EK navaja: ” Pogodbenice ne smejo uporabiti besedila „kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu“ kot izgovor za uvedbo ali ohranjanje meril, ki so tako stroga, da se vsem ali skoraj vsem okoljskim organizacijam dejansko prepreči izpodbijanje dejanj ali opustitev, ki so v nasprotju z nacionalnim pravom v zvezi z okoljem.” Čeprav gre za pravno nezavezujoče Sporočilo, nam je konkretno na PIC-u argumentacija Komisije in SEU že prišla prav pri interakciji z državnimi organi, še posebej na področju NVO, ki imajo status delovanja v javnem interesu. Na splošno gre za dokument, ki je še posebej pomemben za tiste, ki se v imenu varovanja okolja in narave vključujejo v upravne in sodne postopke na državni ravni (in ne toliko na ravni EU).
Na podlagi vsebine Sporočila je EK pripravila za običajne državljane EU še bolj poenostavljen Vodnik za državljane za dostop do pravnega varstva na področju varstva okolja, ki je seveda vreden ogleda.
V sferi NVO, ki aktivno delujejo na nivoju EU, pa je tudi znana nevladna organizacija ClientEarth, ki je februarja letos izdala svoj Vodnik za dostop do pravnega varstva v pravnem redu EU. V vodniku je zelo specifično, kronološko in pravno tehnično obrazloženo, katere odločitve SEU in EK so vodile do trenutnega stanja na področju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Vodnik pa po izčrpnem strokovnem opisu stanja ponuja tudi pogled naprej, oziroma ‘what’s next’. Odločitev EK, da zavrne ugotovitve ACCC, ter odločitev SEU, da priporočila ACCC niso pravno zavezujoča in da Aarhuška konvencija ni neposredno uporabljiva v EU (ampak je potrebna dodatna implementacija), sta doživeli zelo močan in negativen odziv držav članic ter nevladnega sektorja po celotni EU. S tem je bila končna odločitev o tem, kako bodo upoštevana stališča ACCC v pravnem redu EU, prestavljena na leto 2021. V letošnjem letu pa mora Komisija na podlagi zahteve Sveta Evropske unije pripraviti študijo, s katero analizira možnosti in načine dosledne implementacije Aarhuške konvencije na način, da bo ta skladna s pravnim redom EU. Če bo Komisija do 30. septembra 2020 našla načine, kako to dejansko izvesti, je dolžna pripraviti predlog Uredbe za Evropski parlament in Svet za implementacijo Aarhuške konvencije.
Francija, Italija, Španija in Luxembourg, s podporo Latvije, so izdale uradno izjavo, s katero obžalujejo pomanjkanje ambicije tako določenega nadaljnjega postopanja. Upoštevanje Aarhuške konvencije sedaj po njihovem mnenju ni več stvar avtomatizma, temveč ima EU kar naenkrat možnost, da se do stališč ACCC opredeljuje, kar je bistveni korak nazaj glede na dosedanjo prakso.
Letos je EK izvedla tudi javno obravnavo na temo implementacije Aarhuške konvencije (ki se je zaključila pred kratkim), s katero je pričela postopek ugotavljanja javnega mnenja in seveda tudi postavljanja osnov za oblikovanje študije, kako dosledno implementirati Aarhuško konvencijo v EU. V njej smo sodelovali tudi na PIC, ter nanjo opozorili člane mreže.
Zaključimo torej na pozitivni noti. EU je v svetovnem merilu glede na svojo velikost vodilna na področju varstva okolja in omogočanja javnosti, da se vključuje v postopke sprejemanja okoljske zakonodaje, ter da vlaga pravna sredstva za varovanje okolja in narave. Čeprav situacija nikakor še ni sprejemljiva in se na ravni NVO vsakodnevno borimo za bolj učinkovito varstvo okolja in našo pravico do zdravega življenjskega okolja, je ključnega pomena, da se vsaj okvirno zavedamo, da so nam tako posameznikom kot nevladnikom že na voljo nekateri upravni in sodni postopki na ravni države in EU, skozi katere lahko uveljavljamo svoja prizadevanja. Smisel tega prispevka ni, da vse te postopke podrobno predstavimo, je pa to vsekakor moj namen, da vam v primeru da se želite seznaniti z vašimi pravicami pokažem, kam se lahko obrnete in kje lahko kaj preberete. Priročnika EK in ClientEarth sta vsekakor dober začetek. Za nacionalno raven pa vas lepo vabim, da obiščete našo spletno stran Zagovorniki okolja, na kateri boste na podstrani ‘Postopki’ našli konkretne napotke glede uveljavljanja pravnih sredstev na področju varstva okolja v Sloveniji. Če vam še vedno ne bo povsem jasno kako naprej (kar je povsem razumljivo, saj je področje zapleteno), pa lahko koristite našo brezplačno Zeleno svetovalnico, v okviru katere boste prejeli pravni nasvet za naprej.
Kar pogumno pri vlaganju pravnih sredstev in uveljavljanju vaših pravic. Več postopkov, kot bomo pravilno sprožili, bolj upoštevani bomo pri oblikovanju politik in zakonodaje na državni ravni. Za okolje!
{/sliders}
Napovednik dogodkov
3. – 5. 5.: Pridružite se globalni akciji urbanih sprehodov Jane’s Walk
Letos bo globalna akcija Jane’s Walk potekala od 3. do 5. maja 2019, pri nas pa bodo nekateri sprehodi potekali tudi še v tednu do 12. maja 2019. IPOP vas vabi, da se pridružite organizaciji sprehoda v vašem kraju! Več >>>
Foto: Arhiv Urbani brlog
8. 5.: Rast, odrast in prihodnost na Zemlji
Društvo Focus vabi na predstavitev slovenskega prevoda knjige ODRAST: besednjak za novo dobo*, na kateri bo tekla beseda o novih razvojnih paradigmah, ki jih danes nujno potrebujemo, če hočemo obstati na našem svetu v okviru zemeljskih omejitev. Predsatvitev bo potekala v KID Pina v Kopru. Več >>>
9. 5.: Predstavitev Atlasa ptic Slovenije
Društvo DOPPS vabi na predstavitev Atlasa ptic Slovenije, ki bo 9. maja ob 18. uri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Več >>>
Foto: spletna stran DOPPS
11. 5.: Rezervirajte si 11. maj za pravično druženje v Tivoliju
Rezervirajte si 11. maj, vpišite v koledar še opomnik, da ne pozabite na piknik dekco, in se dobimo na stari lokaciji v Tivoliju! Več >>>
Foto: Spletna stran Focus
13. – 15. 5.: Revolucionarne ture za mlade
Društvo Focus vas vabi na prav poseben ogled revolucionarne Ljubljane. Po poti bomo spoznavali posameznike in skupine, ki so delovale v tem prostoru in pustile pečat do danes. Več >>>
14. 5.: Križišča krajine: medgeneracijski pogovor o pomenih krajine
CIPRA Slovenija vabi študente in slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje na delavnico, ki bo v torek, 14. 5. 2019, ob 15. uri na Trubarjevo 50. Več >>>
Foto: spletna stran CIPRA
16. 5.: Odrast: Način, da zaustavimo trend ekstremne eksploatacije
Društvo Focus vabi na pogovor o različnih tveganjih, ki jih prinašajo ekstremna ekstrakcija in mega-koridorji, ter kako se jim izogniti preko odrasti. Pogovor bo potekal 16. maja ob 16. uri v Okoljskem centru v Ljubljani. Več >>>
31. 5.: Sedlarjeva srečanja – načrtovanje za trajnostni razvoj
Društvo urbanistov in prostorskih načrtovalcev Slovenije vabi v petek, 31. maja, na 30. Sedlarjevo srečanje, ki bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO. Tokrat bo osrednja tema srečanja trajnostni razvoj, organizatorji vabijo k predstavitvam primerov prostorskega in urbanističnega načrtovanja, ki se posebej odlikujejo po tem, da prispevajo k uravnoteženemu družbenemu, okoljskemu in gospodarskemu razvoju. Več >>>
Foto: Arhiv IPOP
