Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 8, februar 2021

8. februarja 2021

Uvodnik

Senka Šifkovič Vrbica, Nina Plevnik (IPoP) in izvajalci malih projektov: Mali projekti, velike spremembe

Podnebni program vsebinskih mrež, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, omogoča, da se v okviru projekta podprejo tudi aktivnosti članic Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo. V Mreži za prostor smo ponosni na rezultate prvih treh “malih” projektov naših zagnanih članic, ki imajo velik potencial izvedbe tudi v drugih okoljih ter dvigujejo ozaveščenost o podnebnih spremembah in vplivajo na kvaliteto življenja v mestih. Projekti dokazujejo pomen podpore aktivnostim manjših organizacij na področjih prostora in okolja.

Projekti Mreže za prostor so izbrani na Idejnem zajtrku. Gre za tip dogodka, razvitem v okviru mreže, na katerem člani Mreže za prostor izbirajo med prijavljenimi projektnimi idejami svojih sočlanic. Prvič smo dogodek organizirali v letu 2017 in odličen odziv članic na to obliko izbora je potrdil koristi takega načina financiranja projektov manjših članic mreže. Zato smo se v okviru Podnebnega programa odločili z razpisi nadaljevati. S tem po desetletju neuspešnih prizadevanj za več sistemskih razpisov, ki bi dajali možnost tudi manjšim organizacijam, dokazujemo, da so tovrstni razpisi potrebni in še kako koristni. Po izvedenih prvih treh projektih, izbranih na Idejnem zajtrku julija 2020 menimo, da je bilo razpisanih 14.850 EUR sredstev dobro uporabljenih.

 

»Projektno idejo t.i, Miyawaki gozdička, mini urbanega gozdička, s katerim smo želeli pripomoči k blaženju učinkov podnebnih sprememb v Mariboru smo uspešno izvedli s financiranjem skozi male projekte Podnebnega programa Mreže za prostor v postopku, ki je pravzaprav prvi participativni proračun znotraj zasebnih organizacij v Sloveniji.« 

(Matic Primc, Društvo Organizacija za participatorno družbo)

 

V Mariboru je Društvo Organizacija za participatorno družbo posadila mini urbani gozdiček po metodi japonskega botanika Akire Miyawakija – Miyawakijev gozdiček. Gre za zelo gosto zasaditev različnih 853 dreves in grmovnic na 12 x 26 metrov kar omogoča hitrejšo in gostejšo rast, in večjo biotsko raznovrstnost od tistih, ki so zasajeni po običajnih metodah. Ekosistem, ki tako nastane, lahko shrani veliko več ogljika kot nasadi ene vrste. Društvo je za zasaditev skupaj z Mestno občino Maribor izbralo zemljišče, kjer ni predvidene gradnje in se nahaja na enem izmed območij prekomernega pregrevanja v mestu. Mini urbani gozdiček bo tako hladil okolico, blažil hrup, čistil zrak in pripomogel k večji biodiverziteti v mestu. Pri izbiri rastlinskih vrst in načrtovanju območja so se povezali s strokovnjaki na področju gozdarstva in krajinske arhitekture, zasaditev pa so opravili ob pomoči motivirane skupine prostovoljcev. Društvo pripravlja tudi nadaljnje aktivnosti, med njimi informativne table o gozdičku, priročnik za zasaditev, razvijajo pa tudi način monitoringa rastlinskih in živalskih vrst na območju.

 

“Sredi poletja – ko je najbolj vroče – smo prvič testirali digitalna orodja za participativno mapiranje. Fleksibilnost in strokovna pomoč Mreže za prostor so nam dali samozavest, da smo si upali s projektom Vroče točke tvegati več, kot ponavadi. Tveganje se je splačalo – v treh tednih so prebivalci Ljubljane označili kar 700 vročih lokacij v mestu. “

(Zala Velkavrh, prostoRož)

 

V Ljubljani je društvo prostoRož pozvalo prebivalce in obiskovalce Ljubljane, da pomagajo identificirati t.i. Vroče točke v mestu, to so območja v mestu, ki jih ljudje dojemajo kot prevroče. Med 7. in 25. avgustom 2020 so ljudje na interaktivnem zemljevidu označili kar 699 mestnih vročih točk, in kot ugotavljajo ustvarjalci projekta, se lokacije ujemajo z lokacijami z meritvami ugotovljenih toplotnih otokov. V prostoRožu so zato za najbolj izbrane lokacije pripravili ustrezne ukrepe in rešitve, ki bi poletja v prestolnici naredile bolj znosna in prijazna svojim prebivalcem in jih predstavili Mestni občini Ljubljana. Ukrep, ki ga bodo uresničili najprej, je zasaditev drevoreda ob Celovški cesti. Uporaba brezplačnega spletnega orodja za zbiranje vročih točk se je izkazala kot uspešno orodje za vključevanje in pridobivanje informacij splošne javnosti in je bila kasneje uporabljena za označevanje kritičnih točk onesnaženega zraka v Ljubljani (izvajata Focus – društvo za sonaravni razvoj in IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj v okviru programa Partnerstvo za okolje in zdravje).

 

»Nam, strokovni in splošni javnosti, se pred projektom še sanjalo ni, da je samo v jedru Maribora več kot 150 dvorišč in da prebivalcem pomenijo pomembno dodano vrednost svojega bivališča. S pomočjo tega financiranja je tako Maribor dobil prepotreben čas in možnost, da podrobneje preuči te zapostavljene prostore, mariborska dvorišča pa so s tem prejela novo priložnost, da postanejo edinstveni prostori, vpisani v identiteto mesta.« 

(Katja Beck Kos, Hiša! društvo za ljudi in prostore)

 

Mestna dvorišča v Mariboru, danes pretežno parkirišča, bodo v bodoče postala bolj Živa dvorišča, kar je že dolgoletni cilj prizadevanj društva Hiša!. Društvo je ob desetletnici Živih dvorišč dobilo priložnost, da nadgradi svoje vedenje o dvoriščih, svoje znanje deli z drugimi in najlepša dvorišča tudi nagradi. S popisom dvorišč v starem mestnem jedru so prepoznali 156 dvorišč in s tem prostorski potencial, ki lahko pomembno dvigne kvaliteto bivanja ob njih živečih stanovalcem in naredi soseske bolj odporne na podnebne spremembe. Izvedlo so natečaj za najbolj zeleno in urejeno dvorišče. Skozi aktivnosti so osveščali prebivalce okoli teh dvorišč o pozabljeni rabi teh prostorov za prijetna druženja in igro v zavetju zelenih rastlin. Svoje ugotovitve so delili z vsemi zainteresiranimi na okrogli mizi 30. novembra 2020, trem na natečaju izbranim dvoriščem pa so poklonili sadike dreves, ki jih bodo skupaj zasadili, ko zima popusti.

 

Tovrstni razpisi omogočajo bolj svoboden razvoj idej, tudi pilotne narave, z veliko mero eksperimentiranja. Sodelovanje med koordinatorjem in organizacijo, ki izvaja projekt, temelji na medsebojnem zaupanju, z minimalnimi birokratskimi obremenitvami, koordinator mreža pa je ves čas na voljo za pomoč pri reševanju formalnih in vsebinskih dilem. Ta sinergija skupnih prizadevanj se tako še v večji meri prelije v dejanske učinke v prostoru. Vključuje pa tudi komponento učenja ob delu, saj organizacija pridobi nove veščine in znanje ter novo referenco za bodoče projekte. Z omogočanjem razpisov za male projekte so financerji prisluhnili manjših organizacij po dostopanju do tovrstnih sredstev, saj se zavedajo, da je za nujno preobrazbo, ki jo narekujejo podnebne sprememb treba angažirati vso ustvarjalno moč in voljo vseh, ki se problema dovolj zavedajo in zmorejo delati konkretne spremembe v prostoru.

 

Aktualno v okviru mrež

Podnebna izobraževanja Mreže za prostor
Za nami je tretje Podnebno izobraževanje Mreže za prostor. V okviru tretjega izobraževanja z naslovom Podnebne politike in cilji smo izvedeli, kakšni so mednarodni, EU in nacionalni cilji in politike, ki so temelj ukrepanja glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP), in h katerim je zavezana tudi Slovenija. Vabimo vas tudi na naslednje izobraževanje z naslovom Prilagajanje na podnebne spremembe, ki bo potekalo 23. februarja 2021. Več >>>

 

Ministrstvo po javni razpravi izločilo pravico do sodnega varstva NVO zoper prostorske izvedbene akte iz predloga novega Zakona o urejanju prostora
Ta pravica v veljavnem ZUreP-2 omogoča NVO s statusom v javnem interesu (na področju varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora in varstva kulturne dediščine) in drugim prizadetim osebam začetek upravnega spora zoper izvedbene prostorske akte. Več >>>

 

Zdravje ali asfalt? Državni zbor v tajnosti o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost
V mreži Plan B smo pripravili predloge projektov za nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali Vladi RS ter poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU. Prvi osnutek dokumenta, ki je pricurljal v javnost, kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila – asfaltu. Več >>>

 

Pogroma nad okoljem še ni konec: Vlada bi ukinila še zadnje ključne varovalke pred škodljivimi projekti
Ob napovedanih spremembah Zakona o urejanju prostora in z novim predlogom novega Zakona o varstvu okolja (ZVO) smo se odzvali tudi v Plan B za Slovenijo. Naš odziv najdete tukaj.

 

Podnebno ogledalo še naprej kaže neprijetno prometno podobo
Konec januarja je izšlo novo Podnebno ogledalo 2020, ki je ocenjevalo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za leto 2019 glede na Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Še vedno najbolj in prek zastavljenih ciljev naraščajo emisije iz prometa. Več >>>

 

Zbor članic mreže 2020
Kljub razmeram, ki so onemogočale izvedbo srečanja v živo, smo konec leta 2020 uspešno izvedli Letno srečanje mreže Plan B za Slovenijo, Zbor članic 2020 – tokrat zavoljo razmer v spletni obliki. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic

 

Podnebne politike

[Umanotera] Poročilo: Zelena javnofinančna reforma
V Umanoteri smo v lanskem letu v okviru Podnebnega ogledala 2020 pripravili Zvezek 8: Ukrep v središču – Zelena javnofinančna reforma, v katerem je predstavljen koncept zelene javnofinančne reforme in ocenjeno stanje njene priprave v Sloveniji. Z vidika blaženja podnebnih sprememb ZeJFR vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov. Več >>>

 

[Greenpeace/Focus/Umanotera] Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij toplogrednih plinov dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Organizacije Focus, Greenpeace in Umanotera zato zahtevajo, da se ta ugotovitev, kot tudi zaveze Pariškega podnebnega sporazuma, upošteva pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija. Več >>>

 

[Focus] Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Po treh neuspelih poskusih opozicijskih poslancev, da se v Sloveniji prepove fracking, je vlada predstavila predlog sprememb Zakona o rudarstvu, kjer se prepovedi frackinga loteva s figo v žepu. Predlog namreč pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje. Več >>>

 

[Umanotera/Focus] V občini Postojna začenjamo z zmanjševanjem ogljičnega odtisa turizma
Učinkovit prehod v nizkoogljično družbo zahteva poleg ukrepov na nacionalni ravni tudi visoko stopnjo sodelovanja posameznikov in skupnosti, pri tem pa trajnostno upravljanje z viri prinaša vse več razvojnih priložnosti tudi za lokalno skupnost. Postojnski občini bodo v Umanoteri v letošnjem letu nudili podporo v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na področju turizma. Več >>>

 

[Focus/Umanotera] #DovoljZaVse dobri praksi: zadrugi, ki delujeta skrbno do okolja in podnebja (video)

Tradicionalno so zadruge v Sloveniji dejavne predvsem na področju kmetijstva, vendar v zadnjih letih vse bolj izstopajo iz tega polja in nadgrajujejo svoje klasične kmetijske dejavnosti. Zadruga Konopko (video) raziskuje in ozavešča o možnostih uporabe industrijske konoplje, ki je vsestransko uporabna, nezahtevna za gojenje in okolju prijazna rastlina s potencialom za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Zadruga Zemlja & Morje (video) pa spodbuja ekološko kmetovanje, ki je oblika pridelave hrane z najmanjšim vplivom na podnebje. Več >>>

 

[Focus] Kako najti izhod iz krize in kolesja neskončne rasti?

V Focusu povzemajo poročilo Escaping the growth and jobs treadmill: a new policy agenda for post-coronavirus Europe, ki med drugim predlaga načrt, kako v štirih korakih zmanjšati našo strukturno odvisnost od gospodarske rasti ter spisati pozitivno zgodbo o delu v pokoronavirusnem gospodarstvu. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[Focus] Tudi avtobusi morajo postati bolj okolju prijazni
V Sloveniji bomo morali, če bomo želeli slediti ciljem znižanja emisij toplogrednih plinov v prometu in povečati delež uporabnikov javnega potniškega prometa, posledično povečati tudi delež avtobusov v sistemu javnega potniškega prometa. Pri tem pa je zaradi onesnaženosti zraka v mestih pomembno, da čimprej preidemo na čistejša vozila, in zdaj je sploh prava priložnost za to. Države članice EU lahko namreč stroške za ozelenitev avtobusne flote predvidijo tudi v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih morajo oddati Evropski komisiji do konca aprila. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Ponovna uporaba odsluženega lesa nujen ukrep prilagajanja podnebni krizi
S spletnim dogodkom Novo življenje lesa: krožno gospodarstvo v praksi se zaključuje projekt ponovne uporabe odsluženega lesa Lesni feniks, ki je udeležence navdušil z uspešnim povezovanjem lokalne skupnosti, izobraževalnega sistema, gospodarstva in nevladniške sfere, občane Žirov pa z novo urbano opremo. Več >>>

 

Urejanje prostora

[DKAS] Apel za ohranitev obveznosti izvedbe javnih arhitekturnih natečajev
Konzorcij institucij in društev, ki se ukvarjajo s prostorom, je kot odgovor na predlog sprememb ZJN-3 podpisal Apel za ohranitev obveznosti izvedbe javnih arhitekturnih natečajev. V Apelu institucije poudarjajo, da je natečaj najbolj transparentna in demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih projektantskih rešitvah, ki predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov. Podpisniki apela s tem pristojne pozivamo, da se obveza izvedbe javnih arhitekturnih natečajev, zapisana v 100. členu Zakona o javnih naročilih ohrani v celoti. Več >>>

 

[DKAS] Katalog Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!
Društvo je v lanskem letu izdalo katalog razstave Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! – Pogled na slovenske krajine ob 30 letnici monografije Dušana Ogrina. Več >>>

 

[DKAS] Resolucija IFLA Europe “Landscape as Footprints on Earth”
Na Generalni skupščini IFLA Europe 17. oktobra 2020 je bila sprejeta resolucija “Landscape as Footprints on Earth” – “Krajine kot odtisi na zemlji”. Resolucija zavezuje združenja krajinskih arhitektov in vse ključne področne deležnike na območju EU k odzivanju, spodbujanju in zagotavljanju vzdržnega razvoja, ki se odraža kot “pozitiven” odtis v krajini. Vse bolj se pojavljajo degradacije tako naravne kot kulturne krajine ter naravni viri, kar zmanjšuje raznolikost vrst, izčrpava vodne vire in bistveno prispeva k podnebnim spremembam. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Izbrali smo 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja
Avgusta 2020 smo z razpisom Mesta >> mestom občine in javna podjetja pozvali, naj nam posredujejo svoje dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem. Več >>>

 

[IPoP] Karel Pollak: »Bistveni so majhni koraki, ni mogoče narediti vsega naenkrat«
Karel Pollak, mnogim znan kot Keko, je vodja referata za načrtovanje javnih površin in prenovo na Mestna občina Ljubljana.  Na tem področju je vsestransko aktiven že več kot 30 let, najbolj široko prepoznaven je po projektu Ljubljana – moje mesto, v katerem sodeluje že od samega začetka leta 1989 in ga od leta 1996 tudi vodi. S svojo vztrajnostjo, poznavanjem mesta in meščanov, odprtostjo za nove pobude in rešitve dokazuje, da je tudi z majhnimi koraki in postopnimi spremembami mogoče narediti veliko za izboljšanje podobe mesta in višjo kakovost življenja v mestu. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2020?
Zadnji teden januarja so v DOPPS že dvanajsto leto zapored skupaj preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Poročilo je na voljo tukaj.

 

[SDPVN] Izšel je novi Glej, netopir!
Letošnja številka društvenega biltena Glej, netopir! predstavlja razkrite skrivnosti netopirjev na Ljubljanskem, ki jih predstavljajo izvajalci projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 5. Veliko ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti se je dogajalo tudi v sklopu projekta o sobivanju ljudi in netopirjev v Mariboru. Bilten predstavlja tudi rezultate terenskih raziskav in zanimivih opazovanj s terena. Več >>>

 

Drugo

[Ekologi brez meja] Pogled v magično kroglo prihodnosti
O tem, na kaj naj bomo pozorni v letu 2021, česa se lahko nadejamo in kako se bodo tudi Ekologi trudili udejanjati spremembe, pa v krajšem zapisu tukaj.

 

[IPoP] Ali vemo, kaj smo izgubili z Rogom?
Obžalujemo nasilno prekinitev dogajanja v Rogu v Ljubljani in opozarjamo na pomen prostorov neformalne rabe za vsa mesta. “Škoda je, da ne vemo, kaj vse se je v Rogu razvilo, niti kdo je to razvil ali za koga je to razvil. Iz Roga smo se premalo naučili. Mogoče je bil laboratorij, ki bi nam pomagal pri iskanju vprašanja, katerega odgovor bi lahko bil Kreativni center Rog. Skratka, bil je čas za vprašanja, ne za odgovore. Nikakor pa ni bil čas za nenapovedan napad.” Več >>>

 

[Ekologi brez meja] Naše leto 2020
Za ogled vsebinskega poročila o letu 2020 s strani EBM kliknite tukaj.

 

[IPoP] Inventura leta 2020
Leto 2020 sta v dobrem in slabem zaznamovala epidemija in skrb za zdravje. IPoP je v optimističnem duhu razmeram najprej prilagodil način dela, postopoma pa skladno z možnostmi tudi vsebine. Čeprav smo več kot pol leta delali od doma, smo z dnevnimi jutranjimi javljanji ostali močno povezani, kar nam je pomagalo tako osebno kot strokovno in poslovno. Več >>>

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.