Uvodnik
Marko Peterlin (IPoP) – Ohranjanje uporabnosti stavb prispeva k blaženju podnebnih sprememb
Napovedana izselitev nevladnih organizacij iz stavbe na Metelkovi 6 je bila obravnavana že z mnogih različnih vidikov. Od umanjkanja normalne komunikacije med upravljavcem in uporabniki stavbe, prek mednarodno prepoznane kakovosti produkcije nevladnih organizacij, ki tam domujejo, njihovem pomenu za demokratizacijo družbe pred desetletji, in njihove ključne vloge pri preobrazbi območja zapuščene vojašnice v vitalno mestno območje, namenjeno kulturi.
Na tem mestu pa bi želeli izpostaviti še širši trajnostni vidik upravljanja stavb v javni lasti. Prazne nepremičnine propadajo mnogo hitreje kot nepremičnine, ki so v rabi, saj so redni uporabniki nepremičnin njihovi najboljši skrbniki. Pazijo, da infrastruktura deluje, da je prostor kolikor toliko urejen, da ni smeti, skrbijo za osnovno varnost. Uporabniki ob tem praviloma, tako kot na Metelkovi 6, nosijo tudi vse obratovalne in nekatere manjše investicijske stroške, povezane z nepremičnino.
{slider Zanima me več}
Gospodarno ravnanje z nepremičnino mora širše gledano upoštevati tudi stroške vzdrževanja in upada vrednosti nepremičnine. Upravljavec mora tako paziti, da ob čim manjših stroških vzdrževanja v čim večji meri ohranja ali celo dviguje njeno vrednost. Za lastnike, ki stavbe trenutno ne potrebujejo za lastne potrebe, je zato najbolj gospodarno ponuditi prazne stavbe v uporabo, bodisi za odplačni ali za brezplačni najem, vse dokler ni prenova tik pred vrati. Pogosto je za javne ali zasebne lastnike ugodna rešitev začasna raba prostora, kot vmesna raba degradiranih ali tržno manj zanimivih nepremičnin, ki pa lahko včasih traja tudi desetletja. Začasna raba prispeva k dvigu uporabne, ekonomske, družbene ali kulturne vrednosti nepremičnin in njihove okolice.
Stavba na Metelkovi 6 zaradi dotrajanosti ni posebej tržno zanimiva, a dosedanji uporabniki so vendarle uspeli z rednim vzdrževanjem in skrbjo za prostore v veliki meri ohraniti njeno uporabno vrednost, s čimer so lastniku med drugim prihranili precejšne stroške. V kolikor bi bila stavba prazna, bi jo verjetno doletela usoda mnogih opuščenih vojašnic po Sloveniji, ki so propadle do te mere, da je prenova postala za lastnike finančno nevzdržna.
Ohranjanje uporabnosti je tudi eno temeljnih načel krožnega gospodarstva v povezavi s stavbami, še bolj pomembno kot prenova ali kot ponovna uporaba že vgrajenih materialov. Bistveno zmanjšuje porabo snovnih in energijskih virov za gradnjo in zmanjšuje količino odpadkov. Ohranjanje uporabnosti stavb z minimalnimi gradbenimi posegi bi zato moralo postati tudi del podnebnih strategij mest, v ospredje pa bi se moralo prebiti tudi pri načrtih za razpolaganje z nepremičninami države in občin.
{/sliders}
Aktualno v okviru mrež
Podnebno izobraževanje Temeljni pojmi podnebnih sprememb s profesor dr. Lučko Kajfež Bogataj
V Mreži za prostor želimo prispevati k temu, da bi s strateškim načrtovanjem, oblikovanjem in rabo prostora spodbujali take vzorce bivanja, mobilnosti, potrošnje, dela in izvajanja drugih dejavnosti, ki bodo hkrati prispevali h kvaliteti življenja v spreminjajočem se podnebju in k doseganju podnebnih ciljev. V okviru Podnebnega programa temu namenjamo serijo izobraževanj in vabimo vas na prvo od njih z naslovom Temeljni pojmi podnebnih sprememb. Na spletnem seminarju nam bo 18. novembra 2020 profesor dr. Lučka Kajfež Bogataj predstavila podnebne spremembe, vzroke zanje in njihove posledice. Več >>>
Foto: Goran Horvat iz Pixabay
Pripombe mreže na osnutek Slovenske industrijske strategije
V mreži Plan B za Slovenijo smo se odzvali na osnutek Slovenske industrijske strategije. Pozdravljamo namero industrijske strategije, ki svoje poslanstvo prepoznava v »ustvarjanju pogojev za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za nova in bolj kakovostna delovna mesta ter prehod v zeleno, ustvarjalno in pametno gospodarstvo«. Kljub temu v strategiji pogrešamo omembo Pariškega sporazuma in s tem povezanih prizadevanj za omejitev pregrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija ter predvsem poudarek na nujnosti pravočasnega in zadostnega ukrepanja v vseh sektorjih. Več >>>
Država ne načrtuje okrevanja, temveč poglabljanje zdravstvenih težav
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je izpostavila problematičnost Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Opozarjajo, da se Slovenija kljub drugačnim zavezam oklepa investicij v ceste in slabšanja kakovosti zraka. Koalicija zato poziva vlado, naj Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, pa tudi ostale strateške dokumente s področja prometa in varstva okolja oblikuje tako, da v njih predvidi vlaganja, ki bodo omogočala pomnoževalne učinke tako za trenutno prebivalstvo, zanamce kot tudi za okolje. Več >>>
K povišanju podnebnega cilja EU danes pozvala tudi evropska mesta, podjetja in NVO
Pred začetkom razprave Evropskega sveta o povišanju podnebnega cilja EU do leta 2030 je skupina podjetij, vlagateljev, lokalnih in regionalnih oblasti ter nevladnih organizacij na voditelje EU naslovila skupno izjavo in jih pozvala k dogovoru o najbolj ambicioznem podnebnem cilju. Med podpisniki izjave smo tudi v mreži Plan B za Slovenijo. Več >>>
Pop up posvet – Statusi NVO v javnem interesu pod udarom sprememb predpisov
V letošnjem letu je več predpisov poseglo v ureditev delovanja NVO v javnem interesu. Članice Mreže za prostor smo zato na Pop up dogodku 20.10.2020 razpravljale, kako vidimo pomen delovanja NVO s statusom delovanja v javnem interesu in njihovo odgovornost, zakaj statuse imamo oziroma jih želimo pridobiti ter kako ocenjujemo kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov. Več >>>