Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 44, maj 2024

14. maja 2024

Uvodnik 

Majhni projekti za velike spremembe

Hana Hawlina, spremna beseda k publikaciji Podnebne akcije

Svetovna podnebna kriza je v svojem obsegu in daljnosežnosti učinkov največji problem našega časa. Zaobjema vsak košček Zemlje, seže globoko v njeno drobovje, visoko v njeno orbito, se razpenja stoletja v preteklost in prihodnost ter vključuje milijarde človeških in nečloveških akterjev. Obseg krize je tako monumentalen, da ga nismo zmožni misliti, še težje pa je delovati in vse ravni problemov urno in konstruktivno naslavljati. Pogost odziv je občutek popolne nemoči, cinizem do političnih rešitev in sprijaznjenost s situacijo do te mere, da pričakovanje podnebne apokalipse postane le še en del vsakdana. Vedno znova se poraja vprašanje, kje sploh začeti in kako se spopasti z vsemi dejavniki, ki pospešeno poglabljajo krizo. V ta črnogled kontekst se umeščajo Podnebne akcije, žarek optimizma, ki sodelujočim in širši skupnosti vrača občutek, da so pozitivne spremembe možne – tudi z majhnimi sredstvi in ekipami.

S Podnebnimi akcijami je Mreža za prostor pokazala, da je v civilni družbi in lokalnih skupnostih dosti več zagona, zamisli in inovativnih rešitev, kot si morda predstavljamo. Mnogi projekti rabijo samo malo spodbude in osnovno finančno podporo, da zaženejo akcije, ki v svojem obsegu in pridonosu za skupnost bistveno presegajo materialni vložek. Da Podnebne akcije niso preobremenjene z birokracijo, jim omogoča več svobode za eksperimentiranje, ustvarjalno naslavljanje problemov ter vključevanje in opolnomočenje nestrokovnjakov, ki jih druži skrb za okolje in skupnost, pa morda ne vedo, kje začeti. Rezultat so nadvse raznovrstni in barviti projekti, ki delujejo tudi kot dragocene študije primerov in naravni laboratoriji dobrih praks, kako na lokalni ravni udejanjati praktične rešitve ter ozaveščati in povezovati skupnost v prizadevanju za boljšo prihodnost. Čeprav so projekti majhni, imajo velik potencial, da se razširijo tudi v druga okolja in zrastejo v svojem obsegu, mobilizirajo še več skupin in posameznikov ter udejanijo daljnosežne učinke. 

Vsaka od Podnebnih akcij predstavlja samostojen projekt, ki pa ni omejen zgolj na svoje neposredno okolje, cilje ali vidne rezultate. Ti projekti so mnogo več kot le izolirane pobude; delujejo kot katalizatorji za širše družbene spremembe in sejejo semena za domišljijo o tem, kaj vse je možno. Podnebne akcije so odličen primer prefigurativne politike v praksi; za ta pristop je značilno ustvarjanje želene prihodnosti v sedanjosti in gradnja mikro-utopij, ki so lahko vse od zelenega dvorišča do urbanega gozdička ali zadruge za starejše občane. Skozi tovrstne praktične projekte se spremembe, ki jih želimo doseči na globalni ravni, začnejo udejanjati z majhnimi koraki v našem neposrednem okolju. Že sami Idejni zajtrki, kjer udeleženci delijo zamisli o projektih in o njih demokratično odločajo, predstavljajo pozitiven model skupnostnega povezovanja in delovanja. V duhu prefigurativne politike pobudniki Podnebnih akcij ne čakajo na velike sistemske spremembe, temveč aktivno oblikujejo alternativne poti razvoja, ki odražajo vrednote trajnosti, pravičnosti in solidarnosti. Ti projekti delujejo tudi kot protiutež prevladujočemu pesimizmu, ki ga povzročajo globalni okoljski izzivi, saj konkretno demonstrirajo, kako je možno na lokalni ravni spreminjati svet. Ko ljudem omogočijo, da vidijo in izkusijo pozitivne učinke manjših akcij, dajejo zgled, kako lahko posamezniki in skupnosti prevzamejo pobudo in dejavno prispevajo k oblikovanju svetlejših prihodnosti, ki nas ne navdajo s tesnobo in obupom.

Akcije, kot na primer Vroče točke in Analiza in izboljšanje ključne kolesarske infrastrukture v Mariboru, po principih občinske znanosti vključijo posameznike v raziskovanje in identifikacijo perečih problemov ter razmišljanje o njihovih rešitvah. Drugi raziskovalni projekti, kot sta Mesto dreves in Stanovalnica, z ozaveščanjem javnosti o izsledkih spodbujajo ideje o temu, kako ozeleniti mesta in trajnostno prenoviti obstoječe, energetsko potratne nepremičnine ter v njih vzpostavljati solidarne bivanjske skupnosti. Medtem ko nekatere akcije vključijo skupnost v razvijanju kolektivne domišljije o tem, kakšne bi lahko bile naše mestne soseske, kolesarske steze, zelene površine in skupna dvorišča, si druge kar zavihajo rokave in posadijo drevesa, jih s kolesom zapeljejo na kritične točke, mestnim vrtičkarjem razdelijo cvetlice in drevesne mladike, ali pa zasadijo urbane gozdičke in nabrežja potokov. Vse Podnebne akcije z ozaveščanjem in vključevanjem skupnosti v razmislek o problemih in konkretnih rešitvah, dokazujejo, da skupno prizadevanje in dobra volja lahko privedeta do pomembnih pozitivnih sprememb. V svoji raznolikosti služijo kot zgledi, kako lahko lokalne pobude neposredno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in hkrati izboljšujejo kvaliteto bivanja in estetskost prostorov, ki jih naseljujemo.

Podnebne akcije tako delujejo kot živa pričevanja moči lokalnih iniciativ pri oblikovanju urbanih in ruralnih okolij, ki so trajnostna, vključujoča in pripravljena na podnebne izzive. Demonstrirajo, kako na manjši ravni spreminjati svet, s projekti, ki poleg reševanja trenutnih okoljskih problemov vabijo k inovativnemu razmišljanju o tem, kako živeti in delovati v prihodnosti. Majhni projekti s konkretnimi rešitvami spodbujajo več kot le okoljske izboljšave; širijo obzorje možnega, gradijo mostove med ljudmi in idejami ter krepijo skupnostno odgovornost in solidarnost, ki lahko vodi do velikih sprememb.

 

Aktualno v okviru mrež

[Publikacija] Podnebno načrtovanje: Podnebnim spremembam prilagojene prostorske rešitve
Po februarski ponovitvi programa Podnebno načrtovanje je Mreža za prostor izdala tudi istoimensko publikacijo, v kateri smo zbrali dobršen del opisov praks, ki so bile predstavljene na usposabljanjih. Poskušali smo zajeti ključna področja, na katerih se morajo nove prakse najprej uveljaviti in predstaviti spekter možnih načrtovalskih ukrepov, od sistemskih do mikro rešitev. Več >>>

[Publikacija] Moč narave za odporna naselja in skupnosti
Publikacija je namenjena zelo širokemu spektru zainteresiranih za urbane zelene površine in drevesa, ki se v različnih vlogah in organizacijah srečujejo z vprašanji in nalogami urejanja javnih zelenih površin in dreves na državni in lokalni ravni. Njen cilj je spodbuditi vzajemne interese in povezovanje akterjev, znanja in rešitev ter povečati pozitivne učinke načrtovanja in upravljanja urbanih zelenih površin v slovenskih naseljih. Več >>>

[Pobuda] Za žive meje!
Žive meje so uveljavljen način ograjevanja in zamejevanja rabe prostora in ena od značilnosti naših naselij in kulture urejanja prostora. So pa hkrati tudi preprost ukrep za ohranjanje biotske raznovrstnosti in dvig odpornosti lokalnega okolja na posledice podnebnih sprememb in iz prostora naših naselij hitro izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. Mreža za prostor z objavo pobude vabi vse slovenske občine, županje in župane, da se pogovorijo s svojimi sodelavci in pristopijo k pobudi. Več >>>

[Publikacija] Podnebne akcije: Praktične rešitve za naslavljanje podnebnih sprememb
Podnebne spremembe nam vedno odločneje trkajo na vrata in našo kolektivno zavest. Letos smo prvič že zgodaj aprila izmerili temperaturo 30 stopinj Celzija. In glede na izkušnje preteklih let ne vemo, kaj pričakovati od poletja. V ta kontekst vstopajo Podnebne akcije. Manjši projekti članic Mreže za prostor ponujajo praktične rešitve s konkretnimi učinki v prostoru, imajo velik ozaveščevalen potencial, lahko se širijo ali prenašajo tudi v druga okolja in podpirajo povezovanje lokalne skupnosti. Več >>>

Direktiva o spremljanju in odpornosti tal v sprejemanju
Evropski parlament je 10. 4. 2024 potrdil besedilo predloga Direktive o spremljanju in odpornosti tal (336 glasov za, 242 proti in 33 vzdržanih), ki ga je Odbor za okolje podprl na svoji seji 11. 3. 2024. Predlog direktive bo sedaj predmet usklajevanja v procesu trialoga med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. O končnem predlogu bo glasoval Evropski parlament v novi sestavi po volitvah. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

 

Podnebne politike 

[Umanotera] Ob zasedanju Evropskega sveta: Proti politiki varčevanja, za pravičen podnebni prehod in krepitev javnih sistemov
Na izrednem zasedanju Evropskega sveta so voditelji držav članic EU razpravljali in odločali o glavnih usmeritvah EU za obdobje 2024-2029*. Na mizi je bil tudi škodljiv predlog birokratskega zaostrovanja fiskalnih pravil, ki mu v Umanoteri nasprotujejo. Pred zasedanjem Evropskega sveta je Umanotera skupaj s številnimi drugimi organizacijami civilne družbe, sindikati ter raziskovalci na vlado naslovila javno pismo, v katerem izpostavljajo nekatere prioritetne javno-finančne usmeritve za zagotovitev pravičnega podnebnega prehoda in krepitev sistemov javnih storitev, ki so v neposredni koristi ljudi in okolja, ne pa interesov kapitala. Več >>>

[Umanotera, Focus, Greenpeace Slovenija] Zloraba referenduma za zeleno luč JEK2
Prejšnji teden je v Državnem zboru potekala seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri sta bila obravnavana “Predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji” in “Predlog za razpis posvetovalnega referenduma” o JEK 2. Organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera opozarjajo na pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji in na nevarnost jedrskega enoumja, ki se skuša ustvariti tudi v Državnem zboru in Slovenijo vodi v novo energetsko zablodo. Organizacije so poslance in poslanke pozvale, naj zavrnejo predlog resolucije in predlog posvetovalnega referenduma. Več >>>

[Umanotera] Kaj je članstvo v Evropski uniji prineslo Sloveniji in kako bi življenje lahko izgledalo v letu 2050?
V Umanoteri so ob prihajajočih Evropskih volitvah 2024 pripravili nabor dokumentov na temo okolja in volitev EU. Med njimi sta tudi dokument Kakšen zeleni razvoj je EU doslej prinesla Sloveniji? Pregled ključnih sprememb na področju okolja v 20 letih članstva v EU in Pozdrav iz 2050: Kako živimo v trajnostni družbi?. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Morigenos] Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana
Društvo Morigenos je pretekli teden v Piranu gostilo prvi sestanek projekta SeaInsights (Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti). Cilj projekta je izboljšati kapacitete za varstvo občutljive biotske raznovrstnosti severnega Jadrana, ki je znan po svojem bogatem in raznolikem ekosistemu, ki pa ga danes ogrožajo prekomerno izkoriščanje, onesnaževanje in podnebne spremembe. Več >>>

[CIPRA] Rodovitna prst v tvojih rokah
V Tolminu je CIPRA Slovenija v sklopu projekta Ground:breaking – izboljšanje tal, podnebja in biotske raznovrstnosti z izvajanjem preprečevanja prekrivanja tal na urbanih in periurbanih območjih v Alpah ter v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom izvedla delavnico pod vodstvom ddr. Ane Vovk o pomenu rodovitne prsti ter kako jo oživiti. Več >>>

[DOPPS] Uspešni projekti obnove in ohranjanja biodiverzitete v Evropi
Publikacija prikazuje številne načine, na katere lahko uporabimo EU sredstva za varovanje in obnovo biotske raznovrstnosti in vključuje 10 primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biodiverzitete iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki prikazujejo, da imajo javne finance zelo pomembno vlogo pri ohranjanju narave. Več >>>

[Focus, CIPRA] Za naravne gozdove – pustimo delček gozda pri miru
Populacije številnih gozdnih živalskih vrst, predvsem ptic, so zaradi vse bolj intenzivnega gospodarjenja z gozdom že močno zdesetkane. Če ne bomo takoj ukrepali, jih v prihodnjih letih lahko izgubimo, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora. Gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območij, ki bi bila namenjena izključno učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti, pa nam kritično primanjkuje. Več >>>

[SDPVN] Delavnica začasne oskrbe netopirjev
V sklopu letošnjega projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 8, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev na Oddelku za biologijo organiziralo delavnico začasne oskrbe netopirjev. Na delavnici so člani društva delili lastne izkušnje o začasni oskrbi in pomoči onemoglim in poškodovanim netopirjem. Več >>>

 

Varstvo okolja

[Focus] Dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Po izračunu organizacije Global Footprint Network, ki temelji na podatkih za leto 2022, je letos Slovenija dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga 25. aprila. To pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Od lani se je ta mejnik premaknil za 6 dni v pravo smer – v preteklih dveh letih je bil slovenski dan okoljskega dolga 18. april -, še vedno pa bomo kar osem mesecev v letu živeli “na kredo”. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] To se vas ne tiče (razen če ste že kdaj obiskali Bled)
Če ste se kdaj pogovarjali s tujcem o urejenosti Slovenije ali pa ste bili na potovanju pozorni na smetenje odpadkov, potem verjetno ne sodite v skupino pregovorno skromnih Slovencev ali tistih, ki jemljejo urejenost naših krajev, še posebno turističnih, za samoumevno. Razumete, da turizem pušča za sabo hrup, prometno obremenjenost, onesnaženje in odpadke ter da je nujno, da sprejmemo ukrepe za omilitev posledic. Peter Torkar, župan občine Gorje (ki je skupaj z Bledom tudi prva prejemnica evropskega certifikata »Zero waste certified city«), je ob začetku strokovnega dogodka TURBO (TURizem Bled Odpadki) zato pozval k razvoju turizma z zmernostjo, sočutjem in iskrenostjo. Več >>>

[EBM] Na seznamu dobrih slovenskih zero waste praks odslej tudi prva kavarna, Vetrinjc BarCoda
V mreži Zero waste Slovenija, ki jo že desetletje vodijo Ekologi brez meja, je odslej tudi prva zero waste kavarna. Vetrinjc BarCoda je mariborsko kavarniško-prireditveno središče v Vetrinjskem dvoru, kjer se ločeno zbere 88,9 % odpadkov, na obiskovalca pa nastane zgolj 0,060 kg odpadkov. Več >>>

[EBM] Ob mednarodnem zero waste dnevu v Sloveniji tri nove nastanitve na poti zero waste
30. marca po vsem svetu obeležujemo zero waste dan, ki je od preteklega leta del uradnega koledarja Združenih narodov. Ekologi brez meja, nacionalna zero waste organizacija za Slovenijo, so ob tej priložnosti predstavili tri nove nastanitve na poti zero waste. Ribno Alpine Resortu se kot primeri dobre prakse ravnanja z odpadki v nastanitvah pridružujejo Soča Guesthouse, Hotel Cerkno in Jenkova rezidenca, ki vse dosegajo oz. presegajo kriterij 90 % ločeno zbranih odpadkov. Več >>>

[EBM] Vodnik za trajnostno nakupovanje za planet proti plastiki
22. aprila smo obeležili dan Zemlje, ki je letos potekal pod geslom Planet proti plastiki. Ekologi brez meja so zato z veseljem podprli nastanek in predstavitev Sparovega vodnika za trajnostno nakupovanje. Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje je zakladnica okolju prijaznih nasvetov in koristnih informacij, kako lahko kupci v Sparu nakupujejo trajnostno, zahvaljujoč ponudbi izdelkov in storitev, ki so jim tam na voljo. Več >>>

[EBM] Številne pomanjkljivosti pri izvajanju SUP Direktive: Na trgu še vedno precej prepovedanih plastičnih izdelkov
Ekologi brez meja ob letošnjem dnevu Zemlje, ki v ospredje postavlja plastično onesnaževanje, predstavljajo rezultate preverjanja implementacije Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje v Sloveniji. Direktiva je ob sprejetju pred petimi leti pomenila prelomnico na področju zmanjševanja plastičnega onesnaževanja, z raziskavo pa so ugotovili stanje izvajanja v praksi in pripravili priporočila za izboljšave za doseganje zastavljenih ciljev. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[Focus] OŠ Brežice proti onesnaženosti zraka z ozaveščanjem lokalne skupnosti in novimi drevesi
Na Osnovni šoli Brežice se učenci in njihovi mentorji v letošnjem šolskem letu poglobljeno ukvarjajo s problematiko onesnaženega zraka. Jeseni je Focus gostoval pri njih z delavnico o onesnaženosti zraka, kjer so se poglobili v črni ogljik, katerega vir so individualna kurišča in promet, ter s pomočjo strokovnjakov podjetja Aerosol Magee Scientific izvedli profesionalne meritve črnega ogljika. Več >>>

[IZO] Slovenski dan ekološkega dolga letos po dnevu Zemlje
Praznovali smo dan Zemlje, ko pozornost in misli še bolj kot ponavadi usmerimo k našemu planetu. Ob tem dnevu pogosto razmišljamo tudi o njegovem zdravju, saj se zavedamo, da je zdravje našega planeta tesno povezano z našim lastnim dobrim počutjem. Prekomerna izraba naravnih virov, onesnaževanje zraka in vode ter izguba biotske raznovrstnosti lahko namreč negativno vplivajo na kakovost življenja. Več >>>

 

Urejanje prostora

[Umanotera] Drevesa v mestih in trajnostna gozdno-lesna veriga: dobre prakse iz Slovenije
Drevesa so zaradi zmožnosti odstranjevanja CO₂ iz ozračja in shranjevanja ogljika v lesu človekov zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. V mestih, ki so še posebej izpostavljena poletni vročini, so tudi nepogrešljiv del celovite strategije prilagajanja nanje. Zato sta Umanotera in društvo Focus v najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb kot dobre prakse na področju upravljanja z mestnim drevjem vključila občine Kočevje, Ajdovščina in Celje, kot primer uspešnega sodobnega lesnopredelovalnega podjetja pa koroško skupino Lesoteka. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Nove vsebine za živahna mesta
V sredo, 10. aprila 2024, se je IPoP mudil v Celju na študijskem obisku Spoznaj mojo dobro prakso: Nove vsebine za živahno mesto. Dogodek se je osredotočal na različne načine oživljanja mest, podkrepljenimi s primeri iz domače prakse, s poudarkom predvsem na notranjih prostorih, ki prispevajo h krepitvi skupnosti. Več >>>

 

Drugo

[Umanotera] Ob dnevu Zemlje nov Umanoterin kalkulator ogljičnega odtisa

Umanotera je ob letošnjem Dnevu Zemlje objavila prenovljen kalkulator ogljičnega odtisa. Namenjen je izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Posebnost Umanoterinega kalkulatorja je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov (TGP) in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Zato je kalkulator opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje emisij TGP. Več >>>

[Umanotera] Vse, kar na področju okolja potrebujete za poročanje o evropskih volitvah [GRADIVA ZA MEDIJE]
Umanotera je pripravila gradiva za medije, ki so jim lahko v pomoč pri pripravi prispevkov v času pred evropskimi volitvami. Več >>>

[DOPPS] Pomladanski Svet ptic
V preteklih dneh je izšla pomladanska številka Sveta ptic. V poljudnem članku se boste lahko seznanili z invazivnimi tujerodnimi vrstami ptic, ki v Evropi povzročajo največ težav. Med njimi izstopa sveti ibis, ki se v zadnjem času nezadržno širi iz severovzhodne Italije proti Sloveniji. Več >>>

[Focus] Sončna šola Hrastnik med nagrajenci fundacije SozialMarie
Sončna šola Hrastnik, prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost, je bila najprej med 288 projekti iz šestih držav izbrana v ožji krog za nagrado fundacije SozialMarie, nato pa jo je strokovna žirija uvrstila tudi med letošnje nagrajence. Nagrado za družbene inovacije so prevzeli na Dunaju skupaj s hrastniškim županom Markom Funklom, saj je Sončna šola Hrastnik rezultat tesnega sodelovanja Focusa, Občine Hrastnik in članov Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. Več >>>

[Morigenos] Novi predsednik Evropskega združenja za kite in delfine
Predsednik društva Morigenos, dr. Tilen Genov, je bil v Catanii izvoljen za novega predsednika Evropskega združenja za kite in delfine (mandatno obdobje 2024 – 2028). Več >>>

[PIC] Komu zvoni: predavanja o podnebnih pravicah pritegnila več kot sto ljudi
Več kot sto udeležencev in udeleženk je v sredo, 24. aprila 2024, poslušalo predavanja o pravni odgovornosti držav in korporacij v dobi podnebnih sprememb. Ugledni predavatelji in predavateljice so predavali na tretjem seminarju v seriji Komu zvoni, ki je potekal prek spleta in v angleškem jeziku. Udeleženci in udeleženke seminarja so prihajali iz različnih držav po svetu. Več >>> 

 

Mednarodne novice

Dan ekološkega dolga EU je tu: “Netrajnostno in neodgovorno”
317 organizacij civilne družbe je 3. maja, ob dnevu ekološkega dolga EU, pozvalo voditelje EU, naj se po prihajajočih evropskih volitvah spoprimejo s krizo narave, podnebja in onesnaževanja.  Med drugim od evropskih politikov zahtevajo pospešitev Evropskega zelenega dogovora z implementacijo dogovorjenih ciljev in naslavljanjem vrzeli na področju narave, podnebja in onesnaževanja. Več >>>

EU odstranjuje okoljske zaščitne ukrepe v skupni kmetijski politiki
V dobrem mesecu dni je EU izvedla veliko reformo skupne kmetijske politike (SKP) – brez javne razprave ali ustrezne ocene –, ki ne upošteva znanstvenih dokazov in zahtev številnih kmetov. 425 evropskih poslancev (33 vzdržanih) je glasovalo za odpravo zahtev za kmete, da morajo te spoštovati standarde EU o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih. >>>

Italijanski delavci po odpuščanju zasedli tovarno avtomobilov in se povezali s podnebnim gibanjem
Melrose Industries je napovedal zaprtje svoje tovarne GKN Driveline za proizvodnjo avtomobilskih osi v Firencah v Italiji in odpuščanje vseh delavcev – skupno več kot 400. V odgovor so delavci ustanovili GKN Factory Collective in zasedli svojo tovarno z načrtom preusmeritve proizvodnje na tovorna kolesa in sončne celice ter sklenili zavezništvo z gibanjem za podnebno pravičnost. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

15. 5. 2024 [Umanotera] Razprava Najpomembnejše volitve za trajnostni razvoj so evropske
To sredo med 9.30 in 12.00 Umanotera vabi na razpravo o vprašanju trajnostnega razvoja na evropskih volitvah, ki bo potekala v Mestnem muzeju Ljubljana. Volitve v Evropski parlament so ključne volitve z vidika okolja in trajnostnega razvoja naše družbe, saj se kar 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja sprejme na ravni EU. Ob naraščajočem populizmu in vse močnejšem nasprotovanju zelenemu prehodu je zato toliko pomembneje, da osvetlimo, zakaj so prav letošnje volitve odločilne ter katere konkretne odločitve, bistvene z okoljskega vidika, bodo obravnavali izvoljeni evropski poslanci v naslednjem mandatu. Več >>

23. – 24. 5. 2024 [MKM] Izobraževanje o varnem kolesarjenju v obmejni regiji
Ne glede na to, od kod prihajajo različne kolesarske skupnosti, si vse delijo skupne vrednote in se borijo za iste cilje. Na Mariborski kolesarski mreži so se povezali z Ljubljansko kolesarsko mrežo, Radlobby Kärnten (Avstrija) in Radlobby ARGUS Steiermark (Avstrija) in združili moči v skupnem Interreg projektu KoloRad. Organizacije se lahko druga od druge ogromno naučijo, zato bodo vzpostavili čezmejno sodelovanje, saj so izzivi na delovnih področjih na obeh straneh meje podobni in jih je mogoče reševati tudi skupno in čezmejno. Več >>>

1. – 30. 6. 2024 [CAS] Vurnikovi dnevi 2024
Vurnikovi dnevi od leta 2014 obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika, rojenega 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in umrl leta 1971. Dogodki v okviru praznika Krajevne skupnosti Radovljica, ki obeležujejo 140. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, bodo potekali od 1. do 30. junija 2024. Več >>>

 

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

 

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.