Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 42, marec 2024

7. marca 2024

Uvodnik

Bo protipoplavna prostorska zakonodaja učinkovita ali bo le utrjevala načrtovanje, ki temelji na izjemah in odstopanjih?

Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora

Ko smo okoli leta 2012 v Mreži za prostor razpravljali o prostorski zakonodaji in se je napovedovala priprava druge verzije Zakona o urejanju prostora (kasnejši ZUreP-2), so tisti, ki se v praksi dnevno ukvarjajo z načrtovanjem prostora, govorili samo eno: »Kakršenkoli je že prostorski zakon, samo naj se ne spreminja ves čas.«. Takrat je ta bolečina razumljivo izhajala iz izkušnje v letu 2002 sprejetega prvega celovitega prostorskega zakona v samostojni Sloveniji (Zakona o urejanju prostora, ZUreP-1), ki ga je že v letu 2007 zamenjal Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ta pa je del svoje vsebine (glede državnega načrtovanja) leta 2010 odstopil Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP). Hkrati z ZUreP-1 je bil sprejet tudi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1).

Ne gre za bolečino, ki bi izvirala iz težnje po udobju ali zgolj lažjem delu, temveč iz težnje, ki jo narekuje prostor sam. Prostor je nepremična skupna omejena dobrina in vrednota. Karkoli se v njem zgodi, tam tudi dolgo ostane, s tem pa vpliva na naše navade in življenjske vzorce. Zato urejanje prostora terja stabilnost, dolgoročno predvidljivost in s tem tudi pravno varnost ter načrtovanje, ki je plod razmisleka o dolgoročnih posledicah in vplivih ter družbo usmerja k potrebnim spremembam.

Za dnevno politiko bi morali biti sistemi urejanja prostora zato nedotakljivi, razen v prizadevanju k čim boljši organizaciji dela in procesov urejanja prostora. V največji meri je prostorsko načrtovanje namreč lahko učinkovito le, če je okoli potrebnih procesov usklajevanja javnih in zasebnih interesov vzpostavljena dobra organizacija dela z zadostnim številom usposobljenega kadra. Pomembno je tudi, da je vključujoče in da se dosledno izvaja nadzor nad (nezakonitim) dogajanjem v prostoru z okrepljenimi in finančno dovolj podprtimi inšpekcijskimi službami. Ravno to bi morala biti prioritetna naloga oblasti na področju urejanja prostora. Namesto tega pa vsak nov set oblasti ta manko, ki pri prostorskem načrtovanju nastaja, skuša vztrajno nadomestiti s spreminjanjem prostorske zakonodaje, krajšanjem rokov, iskanjem bližnjic, izjem in olajšav in z obsežnimi legalizacijami nezakonitih gradenj z gradbenimi zakoni.

Ponovno vračanje k celovitemu urejanju prostora je v letu 2018 predstavljal Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je nadomestil vse prejšnje in novi Gradbeni zakon (GZ). Da se tudi po sprejemu ponovno celovite prostorsko-gradbene zakonodaje pokaže potreba po spremembi ali popravku kakšnega člena, je pričakovati, vendar pa je predolg spisek želja ob ponovni menjavi oblasti v letu 2022 vodil do spet novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) in novega Gradbenega zakona (GZ-1).

ZUreP-3 v evoluciji prostorske zakonodaje v Sloveniji v uvodnih delih predstavlja napredek glede utrditve pomena različnih javnih interesov v prostoru, ciljev in namena urejanja prostora ter temeljnih načel. Dobro ima zasnovano tudi hierarhijo prostorskih planov in izvedbenih prostorskih aktov. Ko pa preide na konkretno načrtovanje prostora, postajajo mehanizmi varstva javnih interesov vse šibkejši in v vsebini najdemo mnoge izjeme, bližnjice ter postopke lokacijske preveritve, ki so postali široka praksa prostorskega načrtovanja. Še tako dobro zasnovan prostorski načrt, ki je (od zgoraj navzdol) sledil temeljnim vodilom ZureP-3 in višjih strateških aktov, se bo slej ko prej »razgradil«, ko se bodo vanj skozi leta (od spodaj navzgor) integrirale neštete bolj ali manj široke prostorske rešitve lokacijskih pobud.

Enotnost in celovitost urejanja prostora pa je načeta tudi s področnim urejanjem prostora. Del tega je že dolgo zajet v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, čeprav ločeno urejanje nikoli ni bilo utemeljeno. Celovito samostojno urejanje pa si je sredi leta 2023 prilastil Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je uredil številne spremembe in izjeme, poleg ključnih ZUreP-3 in GZ-1 še glede 16 drugih zakonov, ki so za urejanje prostora tudi pomembni. Res je povečevanje deleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije (OVE), predvsem iz sonca in vetra, katerima je zakon primarno namenjen, podnebna prioriteta Slovenije. Ni pa razumljivo, zakaj se ustreznih učinkov v prostoru ne bi dalo doseči z boljšo organizacijo izvajanja obstoječih zakonov. ZUreP-3 recimo že vključuje posebna določila, ki se nanašajo na načrtovanje in umeščanje naprav OVE. Tudi procesi po drugih zakonih bi bili lahko brez spreminjanja zakonov bolj učinkoviti – na primer s formiranjem in dobrim usklajevanjem delovnih/projektnih skupin vseh relevantnih odločevalcev. Izboljšanje organizacije izvedbe procesov bi utrjevalo osrednji režim urejanja prostora po ZUreP-3 in s tem stabilnost prostorskega načrtovanja. Tako pa sektorsko urejanje bližnjic vzbuja apetit drugim sektorjem, ki si želijo podobno.

Nazadnje je do urejanja številnih odstopanj od prostorskega načrtovanja prišlo zaradi poplav avgusta 2023. Po naključju so se stvari začele urejati nemudoma po sprejemu posebne ureditve umeščanja naprav OVE. Za reševanje posledic katastrofalnih poplav sta bila sprejeta Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) in Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). Kaj prinašata glede urejanja prostora?

 

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023

Zakon velja od 2. 9. 2023 in določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe, postopke za izvedbo in spremljanje teh, ter spreminja ali določa odstopanje od zakonskih določil 43 zakonov, med drugim:

  • Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3): Zakonu se dodaja nov člen, ki določa posebno obliko občinskega podrobnega prostorskega načrta  – OPPN za odpravo posledic naravne nesreče. Ta lahko spremeni tudi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje, določene z občinskim prostorskim načrtom (OPN), občina pa ga lahko sprejme, tudi če nima OPN. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče, določi vlada. OPPN za odpravo posledic naravne nesreče je v javnem interesu. Sočasno z njegovo pripravo in sprejemom se pripravi in sprejme tudi spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.
  • Zakona o varstvu okolja (ZVO-2): Zakon določa, da za projekte ali dele projektov, potrebne za odpravo posledic poplav in plazov po interventnem zakonu (ZIUOPZP), ne bo treba spoštovati predpisov, ki določajo presojo vplivov na okolje.

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev

Ta velja od 23. 12. 2023 in določa ukrepe zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih avgusta prizadele poplave in zemeljski plazovi. Zakon spreminja ali določa odstopanja od določil 30 zakonov, ki veljajo do 31. 8. 2028. Med drugim gre za:

  • Zakon o urejanju prostora (ZureP-3): Spreminja se opredelitev nadomestne gradnje in se kot taka šteje tista gradnja, s katero se namesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen, zgradi nov objekt, ki od obstoječega objekta ne odstopa več kot 10 metrov glede na njegovo lego, katerega gabariti se ne povečajo za več kot 10 odstotkov v vsako smer in se njegova namembnost ne spremeni. Zaradi gradnje nadomestnih objektov v skladu s sklepom vlade, ki določi nepremičnine za odstranitev, lahko občina z OPPN v delu ali celotnem območju urejanja spremeni tudi namensko rabo prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN. Nadomestna gradnja je možna tudi na komunalno neopremljenih ali delno opremljenih zemljiščih, če se opremljanje izvaja hkrati z gradnjo objekta. Obstoječega objekta pa ni treba odstraniti pred začetkom gradnje nadomestnega objekta, temveč do pridobitve uporabnega dovoljenja. Zakon določa tudi nadomestitveni objekt, ki se namesto obstoječega objekta, ki ga vlada določi za odstranitev, zgradi na drugi lokaciji. Širijo se tudi možnosti urejanja prostora s postopkom lokacijske preveritve na prizadetih območjih. Ti omogočajo manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, manjše spremembe podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev glede nadomestnih gradenj ter glede načrtovanja vodne infrastrukture, namenjene odpravi posledic poplav in plazov. Pri tem manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev. Postopek lokacijske preveritve je nekoliko spremenjen, ostaja pa 15 dnevna javna razprava. Za namen obnove pa se spreminjajo tudi določila glede razlastitve.
  • Gradbeni zakon (GZ-1): Zakon določa, da za odstranitev objektov, ki jih bo zaradi obnove potrebno odstraniti, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Pri rekonstrukciji objektov, s katerimi se bo vzpostavljalo prejšnje stanje, bodo možna manjša odstopanja. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov (v zvezi s prizadetimi objekti, nadomestitvenimi objekti ter cestno in vodno infrastrukturo) se v primeru, če mnenjedajalec mnenja ne poda v roku 30 dni, šteje, da je predvidena gradnja skladna s predpisi. To ne velja za mnenja glede presoje sprejemljivosti v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. Krajša se rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in za vložitev tožbe zoper odločitev.
  • Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ): Nadomestitveni kmetijski objekti se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. Sprejem takega OPPN je v javnem interesu. Prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča za namen nadomestne gradnje oziroma nadomestitvenih objektov ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Če se načrtujejo prostorske ureditve zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih, ni treba izvesti nadomestnih ukrepov (zagotovitev drugih primerljivih kmetijskih zemljišč ali izboljšanje prsti). Na kmetijskih zemljiščih je dopustna tudi gradnja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred poplavami.
  • Zakon o ohranjanju narave (ZON): Zakon določa, da za odpravo škode na objektih, prizadetih v poplavah in plazovih, ki se izvaja z vzdrževanjem ali manjšo rekonstrukcijo objekta, ni treba izvesti presoje sprejemljivosti in pridobiti mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih odobritev za posege v naravo.
  • Zakon o vodah (ZV-1): Zakon določa, da za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo prizadetih objektov (ki so obstoječi objekti, poškodovani v poplavah in plazovih in zavedeni v evidenci naravnih nesreč ali v Programu odprave posledic za državno infrastrukturo), ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, ni treba pridobiti vodnega soglasja.

 

Število aktualnih sprememb in odstopov od določil veljavnih zakonov, pomembnih za urejanje prostora, je torej veliko, urejanje prostora postaja nepregledno, pravna varnost in predvidljivost pa slabi. Postavlja se vprašanje, kako se tem pogostim spremembam in izjemam lahko prilagajajo vsi relevantni deležniki. Koliko so na primer javni uslužbenci deležni dobrih navodil in usposabljanj za uporabo te nepregledne množice pravil, da lahko kakovostno in zakonito odločajo? Po drugi strani se postavlja tudi vprašanje kvalitetnega nadzora dogajanj v prostoru.

Ministrstvo nadzira občinsko prostorsko načrtovanje le kot državni nosilec urejanja prostora za področje prostorskega razvoja tako, da v postopkih priprave prostorskih aktov skrbi za upoštevanje nadrejenih prostorskih aktov in državnih pravil urejanja prostora iz njegove pristojnosti. Dvomimo lahko v učinkovitost takega nadzora, saj se ob tem precej prostorskega načrtovanja odvija mimo teh mnenj. V velikem obsegu se prostorsko načrtovanje odvija preko postopka lokacijske preveritve, v katerem se »pozove morebitne nosilce urejanja prostora«. Odločitve v teh postopkih se naknadno vključijo v OPN po kratkem postopku, v katerem pa nosilci urejanja prostora ne sodelujejo.

Po drugi strani pa civilna družba nima možnosti uveljavljati pravnega varstva v primeru nezakonitosti, kar je pomembno predvsem, kadar gre za spremembo namembnosti zemljišč. Ne glede na to, da ZUreP-3 še določa možnost upravnega spora zoper prostorski izvedbeni akt, je Ustavno sodišče odločilo, da podobno določilo iz ZUreP-2, s tem, ko je odločanje prepustilo Upravnemu sodišču, ni skladno z ustavo.

V zadnjih 20 letih se tako prostorski predpisi, spremembe in izjeme kopičijo, roki se krajšajo, hkrati pa se ne krepi organizacija procesov prostorskega načrtovanja. Že po ZUreP-2 bi morala biti v letu 2018 vzpostavljena Prostorski svet kot strokovno posvetovalno telo ministrstva, pristojnega za prostor, in Komisija vlade za prostorski razvoj, kar se še do danes ni zgodilo. Ministrstvo je tudi že nekaj let nazaj odpravilo službo za sisteme urejanja prostora in varstva okolja. Dobro organizirani in vključujoči procesi so rešitev za trajnostno urejanje prostora, h kateri pa država še ni aktivno pristopila.

 

Aktualno v okviru mrež

Uredba EU o obnovi narave – zakon ZA našo bodočnost in prihodnje generacije
V Evropskem parlamentu je bila sprejeta Uredba o obnovi narave, ki je bodoči evropski krovni predpis (zakon) za ustavitev izginjanja narave in za njeno obnovo. Glasovanje za to uredbo predstavlja glasovanje za dolgoročni skupni interes preživetja človeštva. Uredba in Evropska podnebna pravila tvorijo dva temeljna kamna bodočnosti, v kateri bo družba lahko preživela. Več >>>

Program Podnebno načrtovanje je za nami
Februarja je Mreža za prostor zaključila z drugo izvedbo programa Podnebno načrtovanje: usposabljanje za podnebnim spremembam prilagojene rešitve. Vsa štiri usposabljanja so požela veliko zanimanja. Gradiva in posnetki predavanj ostajajo na voljo na spletni strani programa. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic

 

Podnebne politike 

[Focus] Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Mednarodna koalicija nevladnih organizacij s CAN Europe na čelu predstavlja posodobitev orodja za spremljanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) – Sledilnika NEPN, ki opozarja na razkorak med nacionalnimi podnebnimi in energetskimi zavezami ter dejanskim zmanjšanjem emisij in energetskim prehodom na ravni držav. Več >>>

[Focus] Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije. Več >>>

[Focus] Človekove pravice in okolje še vedno na drugem tiru
Neuspeh Sveta EU pri potrditvi direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti pomeni obžalovanja vreden korak nazaj od prevzema odgovornosti s strani podjetij za varovanje človekovih pravic in okolja po vsem svetu. Blokado so v veliki meri povzročile velike države članice: vplivni Nemčiji, ki je že na začetku napovedala, da se bo vzdržala glasovanja, kar je organizirala manjšinska nemška koalicijska partnerica FDP, so sledile še druge. Francija je v zadnjem trenutku poskušala izničiti pogajanja s predlogom desetkratnega povišanja praga za podjetja, kar je še povečalo negotovost drugih držav. Več >>>

[PIC] Komu zvoni: Smo pripravljeni na podnebne spremembe? (gradivo)
Podnebne spremembe, upravljanje voda in poplavna varnost, trajnostno načrtovanje rabe prostora in tal, podnebna odpornost, podnebne tožbe, pravični prehod in odgovornost, ki jo za boj proti podnebnim spremembam nosijo različne družbene skupine – vse to so bile teme predavanj in razprav podnebnega seminarja Komu zvoni: Smo pripravljeni na podnebne spremembe?, ki je potekal v sredo, 21. februarja 2024, v Hiši EU, udeležilo pa se ga je okoli 50 ljudi. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[IPoP] Vabilo občinam: Uvajate ukrepe trajnostne mobilnosti in potrebujete pomoč pri komuniciranju?
Na IPoP vabijo k sodelovanju občine, ki imajo namen v letu 2024 uvajati ukrepe trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo komunikacijsko podporo. Prednost imajo občine, ki bodo uvedle ukrepe trajnostne mobilnosti na račun omejevanja motornega prometa. Uvajanje tovrstnih ukrepov pogosto vpliva na vsakdanje navade prebivalcev, kar ni prijetno, zato jih pogosto spremlja bolj ali manj glasno izraženo nezadovoljstvo. Do določene mere se lahko tovrstno nezadovoljstvo zniža tudi z ustreznim komuniciranjem. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Focus, CIPRA, DOPPS] Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjajo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst. Več >>>

[Morigenos] Kiti in delfini v Jadranu: Kaj vse vemo o njih
Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica. Več >>>

 

Varstvo okolja

[PIC] Poročilo o digitalnem sodelovanju javnosti v Sloveniji: kako izboljšati postopek presoj vplivov na okolje?
V sklopu mednarodnega projekta Aarhus-Strong je bilo nedavno objavljeno poročilo o digitalnem sodelovanju javnosti na področju varovanja okolja v Evropski uniji. Stanje je bilo analizirano v petih državah – Sloveniji, Estoniji, Nemčiji, Španiji in Madžarski. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov
Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Lokalna oskrba z ekološko hrano kot del transformacije prehranskega sistema
Brez zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ni mogoče preprečiti katastrofalnih podnebnih in ekosistemskih sprememb. Potrebna transformacija globalnega prehranskega sistema se bo v resnici zgodila na nacionalni in lokalni ravni. Kljub temu da bo družbi poleg okoljskih prinesla tudi velike ekonomske koristi, je njena izvedba politično izredno zahtevna. Zato so dobre prakse, ki že živijo na terenu in izkazujejo koristi za kmetije in potrošnike, še posebej pomembne in s svojim zgledom spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[Umanotera] PRED ODLOČILNIM GLASOVANJEM: Dobrobit ljudi in okolja pred dobičke
Na naslednji redni seji v začetku marca 2024 bodo poslanci in poslanke Državnega zbora odločali o noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A). Novela, ki bi zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in jih tako izenačila s tistimi za sežigalnice ter nad njimi uvedla strožji nadzor, je osnovni pogoj za reševanje zdravstvene in okoljske katastrofe v Kanalu ob Soči in drugih krajih ob sosežigalnicah odpadkov. V Umanoteri so ponovno pozivali izvoljene politike, da se zoperstavijo pritiskom kapitala in se postavijo na stran dobrobiti ljudi in okolja! Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Ali vlada uresničuje zaveze na stanovanjskem področju?
Ne glede na zavezo vlade, da bo stanovanjsko problematiko naslovila prioritetno, v letu 2023 nismo videli večjih premikov na tem področju. Niti niso bili predstavljeni konkretni ukrepi, s katerimi naj bi reševali vse hujše stanovanjske stiske. Po skoraj polovici mandata tako še nobena zaveza, ki so jih koalicijske stranke podale Glasu ljudstva, ni izpolnjena, tri od desetih pa so celo prelomljene. Več >>>

 

Drugo

[EBM] Kdo sliši gluhe in vidi slepe?
Podnebne spremembe s seboj prinašajo čedalje hujše in pogostejše vremenske ujme, kar smo v zadnjih dveh letih požarov in poplav dodobra občutili tudi na lastni koži. Pa ste kdaj pomislili, da gluhi ne slišijo siren in radijskih objav, naj se umaknejo na varno? Gibalno ovirani pa tega sami niti ne zmorejo. Zato je nujno vzpostaviti sistem, ki na ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, ne bo pozabil. Več >>>

[Humanitas] Hiša svetov se predstavi
V okviru projekta »Poglavje: Potni list«, v katerem povezujejo duševno zdravje z branjem knjig in biblioterapijo, so v Društvu Humanitas pripravili kratek predstavitveni video, ki vam pove več o specializirani knjižnici Hiša svetov, v kateri so v »Kotičku brez meja« na voljo tudi knjige za otroke in odrasle v arabskem, farsi, paštu in urdu jeziku. Več >>>

[Focus, Umanotera] #DovoljZaVse novičnik je tu
Glavno vlogo v novičniku so tokrat posvetili Sončni hiši Hrastnik – samooskrbni skupnostni sončni elektrarni, pri vzpostavitvi katere so podprli Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik. Delo na hrastniškem pilotnem projektu so sicer javnosti predstavili 23. januarja 2024 na uradnem odprtju sončne elektrarne v Hrastniku, vendar pa je to intenzivno potekalo skozi celotno leto. Več >>>

[Več članic] Rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez: Rdeč karton vladi ob polovici mandata – večina zavez neizpolnjenih, število prelomljenih podvojeno
Vlada je na skoraj polovici svojega mandata izpolnila le 8 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu, so pokazali rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva. Najbolj zaskrbljujoče je, da v preteklem letu ni bilo resnega napredka v primerjavi z letom prej. Še več, medtem ko je število izpolnjenih zavez ostalo enako, se je celo podvojilo število prelomljenih zavez (12 prelomljenih zavez v letu 2023, 6 v letu 2022). Več >>>

[Umanotera] Nagrada The Most Influential Sustainability Advocates
Umanoterina direktorica Gaja Brecelj je prejemnica nagrade The Most Influential Sustainability Advocates, ki jo vsako leto podeljuje Kongres Magazine. Gaja na področju organizacije trajnostnih dogodkov deluje že dolgo. Že leta 2013 je tako v okviru Umanotere postavljala temelje na tem področju s projektom Čista zmaga, ki so mu sledili še številni drugi, tudi lanskoletni posvet o bolj trajnostnih športnih dogodkih v Planici. Več >>>

 

Mednarodne novice

Kaj je v papirnati embalaži, ki ima stik z živili? Plastika.
Papirna in kartonska embalaža za enkratno uporabo sta prikrito zavzela svoj prostor, domnevno kot bolj »trajnostna alternativa«. Obenem obstajajo tudi dvomi (tako s strani potrošnikov kot oblikovalcev politik). Ali je prehod z enega materiala za enkratno uporabo na drugega (npr. s plastike na papir) res rešitev za vedno večjo krizo z odpadki? Več >>>

Dostopno in cenovno ugodno ogrevanje z obnovljivimi viri energije v sektorju najema
Milijoni evropskih gospodinjstev se to zimo težko odločajo med ogrevanjem in prehranjevanjem, saj življenjski stroški in računi za ogrevanje ostajajo relativno visoki. To breme se bolj čuti v najemniškem sektorju, saj se najemniki spopadajo z vedno višjimi cenami najemnin po celini, kar dodatno prispeva k naraščajoči ravni energetske revščine v EU. Več >>>

Kako bi lahko evropskim gozdovom koristil zakon EU o spremljanju gozdov?
Desetletja intenzivne gozdarske prakse pomenijo, da so zdrave gozdove z biotsko raznovrstnostjo po vsej Evropski uniji (EU) zamenjala drevesa, ki spominjajo na poljščine. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi ne le degradira ekosisteme, ampak tudi zmanjšuje sposobnost EU za doseganje podnebnih ciljev. Več >>>

Mesta in narava
Mesta hitro rastejo. Mestno prebivalstvo naj bi do leta 2050 naraslo s 4,4 na 6,7 ​​milijarde ljudi. Do leta 2030 pa naj bi se mesta razširila na dodatnih 290.000 km2 naravnega habitata, zlasti v tropskih gozdovih Afrike in Azije, ki so med biotsko najbolj raznovrstnimi kraji na Zemlji. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

8. 3. 2024 [CAS] Dan odprtih ateljejev
Ob mednarodnem dnevu žena, v petek, 8. marca 2024, Center arhitekture Slovenije organizira deveti Dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk, krajinskih arhitektk, oblikovalk in gradbenic. Dan odprtih vrat ponuja ustvarjalkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo. Vabljeni, da jih obiščete in pogledate, s čim se ukvarjajo. Več >>>

12. 3. 2024 [Focus] O vplivu nove direktive CSDDD na slovenska podjetja
Skupaj s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Focus vabi na spletno srečanje S skrbnim pregledom v podjetjih do trajnostnosti, kjer bodo predstavili: izsledke raziskave med slovenskimi podjetji, ki so jo izvedli skupaj s Centrom poslovne odličnosti, izsledke raziskave o vplivu nove direktive o skrbnem pregledu na podjetja glede trajnostnosti na slovenska podjetja, zakonodajni okvir prihajajoče direktive in njen vpliv na slovenski pravni in poslovni prostor ter priporočila za slovenska podjetja. Potekalo bo na platformi ZOOM v torek, 12. 3. 2024, od 14.00 do 15.30. Več >>>

13. 3. 2024 [IPoP, CIPRA] Usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vabi predstavnike šol in občin, učitelje in druge zainteresirane, ki bi želeli podpreti otroke pri aktivni hoji v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, da se udeležijo brezplačnega spletnega usposabljanja v sredo, 13. 3. 2024. Izvedeli boste vse potrebno za zagon in izvajanje Pešbusa in/ali Bicivlaka ter spoznali dva izkušena izvajalca. Predstavljeni bodo tudi platforma za beleženje načina hoje v šolo in rezultati lanskega prvega množičnega preverjanja. Več >>>

Do 16. 3. 2024 [EBM] Odklikaj digitalne odpadke in bodi del največje digitalne čistilne akcije
Akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov je v polnem zagonu, zdaj Ekologi brez meja potrebujejo le še vas. Do 16. marca se jim kadarkoli in kjerkoli pridružite pri najlažji čistilni akciji na svetu, za katero ne potrebujemo krpe ali sesalnika, ampak nekaj “Ctrl + Alt + Delete” akcije v svojih napravah. Več >>>

22. – 30. 3. 2024 [Hiša!] Festival sprehodov
V devetih festivalskih dneh se boste znova lahko sprehajali po mestnih ulicah in trgih ter spoznavali zgodbe, ki delajo naše mesto tako zelo mariborsko. A ne bomo ostali zgolj v Mariboru, tudi letos se bomo sprehajali izven mesta. Obiskali bomo predgorju Rogle, pa Ormož, Slovenj Gradec in Lovrenc na Pohorju. Sprehajali bomo misli in predstavili knjižno novost ter otvorili razstavo. Več >>>

4. 4. 2024 [CIPRA] Delavnica o biodiverziteti prsti
Projekt Ground:breaking v Sloveniji CIPRA Slovenija začenja na terenu – z delavnico o prsti, kako jo ohraniti živo, kako krepiti mikorizo in praktično izvedbo na terenu. Več >>>

1. – 5. 7. 2024 [Focus, Umanotera] Odprte prijave na mednarodno poletno šolo politične ekologije 2024 “Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim”
Ali trenutni zeleni prehod prinaša javne ali zasebne koristi? Kdo plačuje za ukrepe? Ali ukrepi prinašajo večjo moč odločanja o lastnih življenjih ali prispevajo h koncentraciji odločanja v rokah peščice? Ta vprašanja osvetljujejo protislovja, konflikte in neenakosti, ki kažejo, da je problematiko zelenega in pravičnega prehoda treba razširiti v sfero družbeno-ekološke preobrazbe. O tem in še marsičem bo govora na mednarodni poletni šoli politične ekologije 2024. Več >>>

 

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

 

 

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.