Uvodnik
Podnebni zakon mora biti družbeni dogovor
Maja Simoneti in Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora
Na podlagi ustave država svoje delovanje in najpomembnejše družbene zadeve ureja z zakoni. Podnebne spremembe so ena izmed takih družbeno pomembnih zadev, da je delovanje države in njenih podsistemov na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje treba zakonsko urejati. Poleg formalne moči, ki jo zakonu daje njegova umeščenost v pravni red, je pomembna njegova dejanska moč. Vsebina zakona mora biti skladna z interesi družbe na globalni, državni in lokalni ravni, hkrati pa pravična, da se bo v praksi tudi uresničevala. Glede na stanje narave in podnebja je interes družbe spremeniti prakse izvajanja dejavnosti, črpanja virov in rabe prostora ter zamejiti povzročanje okoljske krize in širjenje družbenih neenakosti. Globalni interes je doseganje blagostanja družbe znotraj planetarnih omejitev in naloga Podnebnega zakona je, da na podlagi trdnega družbenega dogovora tlakuje pot do tega cilja na nacionalni ravni.
Konkretno mora Podnebni zakon v okviru pravnega sistema zadostiti trem zahtevam. Najprej mora slediti ratificiranim mednarodnim dogovorom. Konkretno izstopata dva dokumenta. Zakon mora slediti Pariškemu sporazumu, ki konkretizira dogovore Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Hkrati mora zakon upoštevati, da je narava največji zaveznik človeka v soočanju s podnebnimi spremembami in da sta za naše preživetje in obvladovanje podnebnih tveganj kritična tudi upadanje biotske raznovrstnosti in izgubljanje narave. Zato je nujno, da zakon hkrati sledi tudi Konvenciji o biotski raznovrstnosti. Podnebni zakon mora povzeti in v prakso prenesti družbeni dogovor o tem, kako bomo ta dva mednarodna dogovora realizirali na nacionalni ravni.
Nadalje mora biti Podnebni zakon skladen z Ustavo RS in poskrbeti za zdravo življenjsko okolje prebivalcev, konkretno za podnebje, ki je sposobno vzdrževati človekovo življenje. Ta pravica pa mora imeti zagotovljeno tudi ustrezno pravno varstvo, sicer ostaja samo črka na papirju.
Tretja in ključna zahteva, ki mora biti inherentna vsakemu zakonu, pa je, da je ta družbeno pravičen. Le takemu zakonu ljudje lahko zares množično in motivirano sledijo. Pravičnost je najvišja ideja prava, vsebovana že v njegovem poimenovanju – prav(o). Kot ideal lahko pravičnost ostaja sicer nedosegljiva, se pa je idealu treba čim bolj približati. Prehod iz stanja kolektivne destruktivnosti, katere osrednji del sta proizvodnja in potrošnja, ki uničujeta planet ter način življenja, ki ogroža zdravje in dobro počutje ljudi, v stanje družbene blaginje znotraj naravnih omejitev mora biti izveden dolgoročno prav-ično – tako znotraj sedanjih generacij kot glede na bodoče generacije, pa tudi glede na druga bitja, s katerimi si delimo planet.
Predlog Podnebnega zakona, ki je v javni razpravi še do 15. novembra 2023, je dobrodošel vsebinski napredek pri urejanju te pomembne družbene materije in nujno potrebnega pravičnega prehoda v dolgoročno vzdržen razvoj in podnebno nevtralno družbo. Skrajni čas je, da tak sistemski zakon tudi sprejmemo. Vsebina predloga Podnebnega zakona, ki je v javni razpravi, si prizadeva celovito naslavljati tako blaženje kot prilagajanje, določa pa tudi konkretne ukrepe za zmanjšanje rabe fosilnih goriv ter boljše načrtovanje in upravljanje izvajanja ukrepov (kratek pregled vsebine tukaj).
Glede na znanstvene ugotovitve in projekcije na področju podnebnih sprememb ter zelo ozko časovno okno za korenito ukrepanje za doseganje ciljev Pariškega sporazuma pa imajo nevladne organizacije do Podnebnega zakona še višja pričakovanja (več v prispevku tukaj). Predvsem si NVO s področja varstva narave, okolja in urejanja prostora povezane v mreži Plan B in Mreži za prostor želijo, da bi z zakonom postali pravno zavezujoči podnebni splošni in sektorski cilji, da Slovenija kot razvita država doseže podnebno nevtralnost do leta 2040. Temu cilju skladno želijo tudi, da se določijo konkretni cilji do leta 2030 (več tukaj). V nasprotnem primeru se prevelika bremena prelagajo na bodoče generacije, kot je glede njihovega podnebnega zakona ugotovilo najvišje nemško sodišče (več tukaj).
Kot dve izmed ključnih pomanjkljivosti zakona pa NVO izpostavljajo še odsotnost ukrepov za prilagajanje prostorske politike in urbanega okolja na podnebne spremembe ter pomanjkanje družbene dimenzije ukrepanja. Potrebe po prilagajanju urbanega okolja na podnebne spremembe so izjemno velike in neposredno vplivajo na javno zdravje in varnost ter kakovost bivanja. Zakon mora zagotoviti sistemsko ukrepanje, lokalnim skupnostim postaviti določene zahteve in zagotoviti, da se ukrepi izvedejo povsod, kjer so potrebni. Hkrati morajo biti za to, da bi lahko bili blaženje, prilagajanje in prehod v podnebno nevtralnost učinkoviti in pravični, izpolnjeni tudi različni pogoji, ki naslavljajo vlogo javnosti in posameznika v procesiranju ukrepov. Zakon mora zato sam po sebi biti rezultat širokega družbenega dogovora, hkrati pa mora zagotoviti trajno krepitev in razvoj družbene podpore in sodelovanja družbe v procesih načrtovanja, izvajanja in spremljanja ukrepov blaženja in prilagajanja. Zagotavljanje možnosti sodelovanja javnosti v procesih načrtovanja in izvajanja ukrepov podnebne politike zahteva, da se v zakonu opredeli pogoje formalnega sodelovanja (kdo, kdaj, kako) kot tudi ukrepe za razvoj znanja in veščin za ukrepanje. Zakon mora zagotoviti pogoje za hiter prenos znanja in nujno potrebno dodatno raziskovalno in aplikativno raziskovalno delo. Pogoji sodelovanja ter krepitev in razvoj znanja in veščin za ukrepanje so ključni, da se bo zakon v praksi dejansko učinkovito izvajal in bo zmanjševal razkorak med potrebnimi in dejanskimi ukrepi za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Zakon bi moral zato določati tudi neke trajne oblike družbenega podnebnega dialoga, ki vključuje vse družbene skupine, da se v dialog poleg interesov, ki želijo ohranjati status quo, vključijo tudi drugi družbeni interesi. Izkušnje kažejo, da si ljudje želijo ukrepati in biti udeleženi v snovanju rešitev. O tem priča tudi posvet Podnebna politika med teorijo in prakso, ki sta ga v oktobru organizirali Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor (več tukaj). Hkrati pa praksa kaže tudi, da ne glede na želje, ljudje preprosto morajo biti vključeni v procesiranje politik in ukrepov, če država resnično želi doseči načrtovane učinke.
Aktualno v okviru mrež
Podnebna politika med teorijo in prakso: Čakamo čudežno rešitev, ki je ne bo
“Ko smo pred slabe pol leta razmišljali o temi letošnjega podnebnega posveta, je v ospredje stopil razkorak med potrebnimi ukrepi in ukrepi obstoječih politik, ki se še poglablja,” je v uvodnih besedah poudarila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. Kako je možno, da nam znanstveniki že tako dolgo nedvoumno sporočajo, kaj prihaja, a hkrati se zdi, da se nič ne spremeni? Da je to vprašanje še kako relevantno, je potrdilo več kot 150 udeležencev nacionalnega posveta “Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso” mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor. Objavili smo sporočilo za javnost, sicer pa na naši spletni strani najdete tudi predstavitve govorcev in govork ter posnetek celotnega dogodka. Več >>>
Podnebno izobraževanje: Prepletenost podnebne in biodiverzitetne krize in njunega reševanja
V seriji podnebnih izobraževanj Mreže za prostor bomo 14. novembra izobraževanje namenili osvetlitvi povezanosti podnebne in biodiverzitetne krize, njunega medsebojnega poglabljanja, pa tudi povezanosti njunih rešitev. Medtem ko se podnebnih sprememb in njihovih učinkov že precej zavedamo in postajajo del političnih prioritet, se drastičnega upada biotske pestrosti, izven strokovnih krogov, zavedamo veliko manj. V teku je namreč pospešeno izumiranje vrst, zmanjševanje njihovih populacij in propadanje ekosistemov. Več >>>
[Vabilo] Umetna inteligenca in mesta
Kako sploh deluje umetna inteligenca (UI)? Kako se že danes uporablja pri načrtovanju, urejanju in upravljanju mest? Kaj so problematične plati novih in starih tehnologij, povezanih s pametnimi mesti? Kaj moramo razumeti, preden začnemo uporabljati UI orodja? Ali jih lahko uporabimo, da z njimi lažje in hitreje dosežemo vizijo zelenih in pravičnih mest? Več >>>
Kmetijstvo bo moralo hitreje zmanjševati svoj vpliv na podnebne spremembe in se prilagajati nanje
Kmetijstvo je, kot so pokazale tudi nedavne katastrofe neurij in poplav, izredno občutljivo na že nastale učinke podnebnih sprememb. Hkrati pa so emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji še vedno znatne – v letu 2021 so predstavljale 11,3 % vseh emisij. Od tega tri četrtine predstavljajo emisije iz živinoreje, ki nastajajo pri enterični fermentaciji v prebavilih rejnih živali ter pri ravnanju z gnojem, ostalo pa predstavljajo emisije iz gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili. Tudi v kmetijskem sektorju bi bilo treba emisije TGP pomembno zmanjšati. Več >>>
Odziv do predlaganih usmeritev in ciljev na prvi končni osnutek prenove 3. poglavja NEPN
Koalicija za trajnostno prometno politiko, delovna skupina mreže Plan B za Slovenijo, se je odzvala na predstavitev predlogov ukrepov in spodbud za sektor promet v okviru izvedbe prenove Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta. Opozorili so, da je potrebno premisliti in izboljšati številne zapisane ukrepe. Ukrepi so razdelani tudi različno podrobno, zato je pri določenih ukrepih potrebno narediti še dodatne analize. Več >>>
Iz aktivnosti članic
Podnebne politike
[Focus] Nova ekonomska analiza kaže na večjo dovzetnost najranljivejših prebivalcev za prevozno revščino
Skupaj s strokovnjaki je Focus pripravil Ekonomsko študijo vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino. Prevozna revščina predstavlja naraščajoč problem, ki zahteva nujne ukrepe za podporo heterogenim ranljivim skupinam. Še posebej je izrazita na primestnih območjih in na podeželju kot posledica naraščajočih cen energije, pomanjkanja cenovno dostopnih prevoznih možnosti ter višjih stroškov, povezanih s potovanji na daljše razdalje. Kot odziv na izrazito večplastno problematiko se pričujoča študija osredotoča na preučitev dejavnikov vpliva, ki predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitih politik za naslavljanje prevozne revščine. Več >>>
[Focus] Novo poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic Evropske unije, ki so ključni dokumenti za spopadanje s podnebno krizo na nacionalnih ravneh. Novo poročilo osvetljuje pomembne pomanjkljivosti, kot je neskladnost načrtov s cilji EU na področju energije in podnebja. Opazni so sicer nekateri premiki v pravo smer, vendar imajo države članice še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji Pariškega sporazuma, vključno s Slovenijo. K okrepitvi ambicij v naslednjih osmih mesecih bi jih morala odločno spodbuditi tudi priporočila Evropske komisije. Več >>>
Trajnostna mobilnost
[IPoP] S pobudama Polni zagona kolesarimo v službo in Manj kot dva spreminjamo potovalne navade Slovencev
Za IPoP je že druga izvedba nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo. V jesenskem delu pobude Polni zagona kolesarimo v službo se je v nov dan med 28. avgustom in 6. oktobrom s kolesom zagnalo kar 825 udeležencev, ki so po zabeleženih kilometrih skoraj trikrat obkrožili Zemljo, s tem pa prihranili kar 18 ton CO2, kar v enem letu absorbira 365 odraslih dreves. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Jeseni 2023 67 Pešbusov v 34 občinah
Letos jeseni so s programom Aktivno v šolo in zdravo mesto ponovno spodbujali in podpirali šole in občine pri organizaciji Pešbusa in Bicivlaka. Sodeč po poročanju šol so uspešno podprli kar 66 šol in tudi en vrtec v 34 različnih občinah. Organizatorji so pri tem začrtali več kot 186 prog za Pešbus in Bicivlak in postavili vsaj 560 postaj, na katerih so se šolarji lahko pridružili skupinam na poti v šolo. Od leta 2016 do jeseni letos je Pešbus ali Bicivlak vsaj enkrat izvedlo že več kot 150 slovenskih šol. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[DOPPS] Preizkusi ukrepov za varstvo ptic kmetijske krajine v letu 2023
Med marcem in majem so na površinah šestih kmetijskih gospodarstev na območjih Ljubljanskega barja, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Goričkega v okviru projekta EIP VIVEK preizkušali ukrepe za varstvo treh izbranih vrst ptic kmetijske krajine: poljskega škrjanca, pribe in hribskega škrjanca. Več >>>
[DOPPS] Žerjavi že trkajo na vrata
Koledarsko smo že vkorakali v jesen in v čas, ko s pričakovanjem zremo v nebo in oprezamo za značilnim oglašanjem žerjavov. Medtem ko je bilo konec oktobra lani opaženih že več kot 20.000 žerjavov, pa je bilo letos opaženih šele nekaj jat. Kot kaže bo na glavnino žerjavov potrebno še vsaj malo počakati. Večje število lahko pričakujemo ob prvem znižanju temperatur. Več >>>
[Morigenos] Onkraj meja: Raziskovanje genetske povezanosti sredozemskih delfinov
Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju s kolegi iz različnih delov Sredozemlja in drugih delov Evrope izvedli obsežno študijo o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Ta vrsta je znana po visoki zvestobi določenim območjem, kar pomeni, da se osebki posamezne populacije najraje zadržujejo na specifičnih območjih. Študija se je osredotočala predvsem na Jadransko morje in sosednje regije, pri čemer so bili vzorci pridobljeni iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Grčije. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Conservation Genetics. Več >>>
[SDPVN] Jesenski pregledi netopirnic zopet uspešni
Septembra in oktobra so se člani društva SDPVN trikrat odpravili na potep po Ljubljani. Na različnih koncih Ljubljane so z lestvijo na ramenih iskali drevesne netopirnice, ki so jih namestili v letih 2015 do 2023. Več >>>
Varstvo okolja
[IZO] Smernice za trajnostno delovanje mladinskih NVO
Po šestih mesecih zavzetega dela IZO predstavlja Smernice za trajnostno delovanje mladinskih NVO, ki so jih pripravili v okviru projekta Sustainable NGOs. Ta uporaben vir je zasnovan z mislijo na opolnomočenje mladinskega sektorja in organizacij, da izboljšajo in nadgradijo svoje trajnostne prakse. Več >>>
[Dovolj za vse] Po Hrastniku v sončne projekte tudi občina Ig
Občine so lahko pomemben zgled občanom in občankam s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Lani se je v ustanovitev energetske zadruge za izpeljavo skupnostnih energetskih projektov podala Občina Hrastnik, zdaj pa je energetsko zadrugo ustanovila tudi Občina Ig. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] V Evropi bi morali uvesti moratorij na nove sežigalnice
Evropska unija ima presežek zmogljivosti za sežiganje odpadkov in treba je razmisliti o moratoriju na nove sežigalnice, poziva novo obširno poročilo mreže Zero Waste Europe, katere člani so slovenski Ekologi brez meja. Upravno sodišče v Sofiji pa je medtem zaradi zdravstvenih tveganj zaustavilo načrte za gradnjo sežigalnice v bolgarski prestolnici. Več >>>
[EBM] Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja embalažo
Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal med 18. in 26. novembrom, v ospredje postavlja embalažo. Slovenija je letos ostala brez nacionalnega koordinatorja, saj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ni zagotovilo pogojev za izvedbo aktivnosti. Kljub temu oz. prav posebej zato Ekologi brez meja pripravljajo pester nabor dogodkov in aktivnosti, ki bodo potekale po celi Sloveniji. Več >>>
[EBM] Tvoje staro, moje novo – Izmenjevalnice oblačil v številkah
V preteklih mesecih so v Ljubljani potekale izmenjevalnice oblačil, ki so jih Ekologi brez meja skupaj z Mestno občino Ljubljana in Zavodom Bob organizirali po šestih četrtnih skupnostih v sklopu praznika posamezne četrtne skupnosti. Za vsako izmenjevalnico so vodili statistiko prinešenih in odnešenih oblačil, da so na koncu imeli vpogled v to, koliko oblačil je našlo novega lastnika in hkrati niso postala odpadek. >>>
[EBM] Zaključuje se sezona zero waste prireditev. Kakšen je njen izplen?
Ostaja še evalvacija jesenskih prireditev na poti do manj odpadkov, potem pa se lahko sezona zero waste ukrepov na dogodkih zaključi. Ne še čisto, saj Ekologi brez meja pripravljajo še kar nekaj dogodkov na to temo, a naprej številke. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Umanotera] Ob svetovnem dnevu hrane: Voda je ključnega pomena za pridelavo hrane
Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki je tokrat potekal pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Ne pustimo nikogar zadaj«, so v Umanoteri opozorili na pomen tega dragocenega naravnega vira pri pridelavi hrane ter poudarili, da so ob soočanju s podnebno in ekosistemsko krizo ključnega pomena spremembe tako v načinu pridelave hrane kot pri sami potrošnji. Več >>>
Urejanje prostora
[DKAS] Tretji Slovenski kongres o vodah, Ptuj 2023
Na tretjem Slovenskem kongresu o vodah sta v vsebinskem delu »Poplave, suše, raba vode, prostorsko načrtovanje« prispevek k razmislekom o tem, kako zmanjšati poplavno ogroženost, pripravili Maja Simoneti in Jelka Hudoklin z naslovom: »Kaj pa prostorsko načrtovanje?«. Več >>>
[KUD Obrat] Drevesa kot skupno dobro – presaditev dreves z Onkraj gradbišča na vrt vrtca v Sneberjih
20. oktobra 2023 so z lokacije, kjer je do oktobra 2022 potekal skupnostni vrt Onkraj gradbišča, presadili še pet dreves. Po novem bodo rastla na vrtu vrtca Miškolin – Enota Sneberje, ki je v avgustovskih poplavah utrpel veliko škodo. S projektom so tako ohranili še nekaj dreves, ki bi bila sicer posekana zaradi prihodnje gradnje na tem območju. Oktobra 2022 so projekt Onkraj gradbišča sklenili z akcijo presaditve štirih večjih dreves ob Linhartovo cesto ter akcijo deljenja rastlin, ki so rastle na tem skupnostnem vrtu. Na območju bo v prihodnje Javni stanovanjski sklad MOL gradil javna neprofitna najemna stanovanja. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] Postali smo Urbana kontaktna točka Evropske pobude za mesta (EUI)
Evropska pobuda za mesta (EUI), ustanovljena s strani Evropske unije, si prizadeva krepiti celostne in participativne pristope k trajnostnemu urbanemu razvoju. Mestom nudi številne priložnosti za razvoj inovativnih rešitev in krepitev kapacitet. V naslednjih mesecih se bo zagnala evropska mreža Urbanih kontaktnih točk, kot se imenujejo nacionalne info točke za Evropsko pobudo za mesta (EUI). V Sloveniji bodo naloge Urbane kontaktne točke opravljali na IPoP. Več >>>
Mednarodne novice
Iluzija izbire: Nekdo se je za vas odločil, kaj boste jedli za kosilo
Poročilo BEUC poudarja, da so nakup, priprava in zaužitje hrane v veliki meri posledica odločitev v živilskem sektorju in ne izbire potrošnikov. Oblikovalce politike poziva, naj evropskim potrošnikom olajšajo izbiro zdrave in bolj rastlinske prehrane, medtem ko naj bo živalskih proizvodov manj in naj bodo bolj kakovostni. Več >>>
Povožena živalska dobrobit
Kako je vse bolj nepopustljiva mesno predelovalna industrija pripomogla k iztirjenju zgodovinske demokratične zahteve po izboljšanju standardov živalske dobrobiti v Evropski uniji? Več >>>
Bolj pravičen in hitrejši proces pridobivanja dovoljenj za umeščanje v prostor za uspešen prehod na obnovljive vire v Evropi
Zadnji informacijski dokument Can Europe ponuja pregled politik in regulativnega sistema na področju pridobivanja dovoljenj za umeščanje v prostor. Hkrati oriše uvid v sprejemanje najnovejših pravil pridobivanja dovoljenj v nekaterih državah članicah EU ter opozarja na potrebo po ustreznem nadzoru in odločnosti pri implementaciji. Več >>>
Rešitve za naravi prijazno, skupnostno obnovljivo energijo
EEB je pripravil kratek vodnik za odločevalce in okoljske organizacije ob prihajajoči implementaciji evropske direktive o obnovljivih virih. Predstavljene so dobre prakse prostorskega načrtovanja, civilne družbe ter pospeška pridobivanja dovoljenj za umeščanje elektrarn obnovljivih virov v prostor. Več >>>
Napovednik dogodkov
8. 11. 2023 [Humanitas, Umanotera] Podnebne migracije – razumevanje in izobraževanje o edinstvenem izzivu našega časa
Kakšna je povezava med podnebnimi spremembami in migracijami? Kako so podnebne spremembe in migracije vpete v družbena, politična in ekonomska razmerja? Kako razvijati informirane in celovite odzive na ta vprašanja? Kako te kompleksne teme približati mladim? Na ta in podobna vprašanja bo skušala odgovoriti 8. nacionalna konferenca globalnega učenja. Več >>>
9. 11. 2023 [IŠSP] Kaj bomo s Stolpniško? Predstavitev predloga vizije in razprava
Po štirih delavnicah skupnostnega načrtovanja Stolpniške so poskusno zastavili arhitekturno in vsebinsko vizijo soseske, za katero upajo, da je kar najboljša sinteza vseh idej, prioritet in pomislekov, opozoril … Na dogodku bodo predstavili predlog urbanističnega, arhitekturnega in programskega idejnega načrta soseske. A ker je pri vsaki taki postavitvi, ki sledi realnim možnostim in tehničnim zmogljivostim projekta, potrebno sprejemati določene težke odločitve ter se nekaterim dobrim idejam odreči, bi radi preverili, če vizija zadošča skupnim pričakovanjem, ali bi morali še kaj nujno spremeniti in izboljšati. Več >>>
9. 11. 2023 [MKM] Okrogla miza Kakšen zrak dihamo (kolesarji) v Mariboru?
Mariborska kolesarska mreža je s pomočjo prostovoljcev tudi v tem letu izvajala meritve delcev PM2,5. Meritve so izvajali s senzorji, ki jim jih je za to priložnost posodil Zavod za gradbeništvo Slovenije, EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija. Senzorji, katere se enostavno pritrdi na kolo in poveže s pametnim mobilnim telefonom preko aplikacije CanAirIO, so poleg PM2,5 merili tudi temperaturo in vlago v zraku, ki je še posebej pomembna pri stopnji delcev PM2,5. Izsledke analize bodo premierno predstavili na okrogli mizi. Več >>>
16. 11. 2023 [Umanotera] Konferenca Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU
Umanotera in Climate Action Network Europe vabita na konferenco z naslovom Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti Sloveniji in EU. Ta bo potekala 16. novembra 2023 med 9.00 in 12.30 v Mestnem muzeju Ljubljana. Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena hitro spreminjajočim se razmeram in pritiskom. Evropska unija je v procesu ponovno uvedbe fiskalnih pravil, ki bodo omejila dodatno javno zadolževanje. Hkrati se pogostost in resnost s podnebjem povezanih katastrof, kot so bili lanski požari in avgustovske poplave v Sloveniji, močno povečujeta, kar predstavlja dodatno breme za državni proračun. Več >>>
17. – 19. 11. 2023 [CIPRA] Študentski forum – Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizira študentski forum Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Prehod v podnebno nevtralno družbo je priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlado generacijo želijo opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj bodo te kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost. Več >>>
22. 11. 2023 [EBM] Posvet: Zakaj odpadki na prireditvah še niso stvar preteklosti?
Ekologi brez meja v sodelovanju z Mestno občino Maribor vabijo na zaključni posvet projekta Prireditve z manj odpadki. Posvet, ki je namenjen organizatorjem prireditev, odločevalcem, medijem in nevladnim organizacijam, bo potekal v času Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, v sredo, 22. novembra, med 10. in 12. uro v Vetrinjcu BarCoda, Vetrinjska ulica 30, Maribor. Več >>>
6. 12. 2023 [DOPPS] Zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK
DOPPS vabi na strokovni posvet na temo »Novosti na področju raziskav, preizkusov in izvedbe naravovarstvenih ukrepov na kmetijah v Sloveniji«. Dogodek bo potekal v sredo, 6. decembra, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, predavalnica G6 – novi paviljon) s pričetkom ob 11:30. Več >>>
Do 30. 12. 2023 [IPoP] Mesta >> mestom #4: Razpis za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja
IPoP pripravlja nov, že četrti katalog dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja Mesta >> mestom. Občine, javna podjetja in regionalne razvojne agencije vabijo k prijavi inovativnih praks in novih rešitev, s katerimi naslavljajo izzive v svojem lokalnem okolju. Prakse naj naslavljajo aktualne tematike, naj bodo relevantne za druge slovenske občine ter uresničljive v drugih okoljih. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
