Uvodnik
Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve
dr. Urška Koce, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Letošnje poletje je v Evropi še posebej zaznamovano z izjemnimi dogodki, ki pretresajo celino od glave do peta – poročila o požarih, hudih neurjih in katastrofalnih poplavah iz bolj ali manj oddaljenih krajev se že nekaj mesecev vrstijo eno za drugim. Sredi poletja je bila med državami, o katerih se je zaradi katastrofalnih poplav širil glas po svetu, žal tudi Slovenija[1]. Letošnja vodna ujma je tako preplavila našo zavest, da smo že skoraj pozabili na lanskoletno dolgotrajno sušo in obsežni požar na Krasu, a meteorologi in klimatologi pojasnjujejo: ekstremna dogodka zadnjih dveh let sta povezana in nas kruto opominjata, da so s strani človeka povzročene podnebne spremembe, o katerih je svet prvič slišal pred okoli pol stoletja, in z njimi povezani vse pogostejši skrajni vremenski pojavi, nepreklicno tu.
Podnebna kriza si je, tudi na račun dramatičnih posnetkov prizadetih območij, v nekaj desetletjih dokaj uspešno utrla pot v mainstream medije, izobraževalne ustanove in tudi v politični diskurz, zato je danes splošna družbena ozaveščenost o njej že na precej visoki ravni. Občutek nelagodja je, razumljivo, navzoč zlasti med mlajšimi, v prihodnost usmerjenimi generacijami. Nedavni dogodki v nas le še utrjujejo zavedanje, da se napovedi klimatologov uresničujejo in kažejo, da se tehtnica prioritetnih ukrepov vse bolj nagiba k prilagajanju, saj zgolj blaženje v obliki omejevanja izpustov toplogrednih plinov za preprečitev obsežnih okoljskih katastrof ne bo več zadostovalo.
Nekoliko v senci podnebne krize si v zavesti ljudi išče prostor tudi kriza biodiverzitete – izjemno pospešeno izumiranje vrst in propadanje ekosistemov – ki je prav tako posledica človekovega delovanja. V nasprotju s podnebno krizo se zdi, da problematika izginjanja narave trpinči bolj omejen krog ljudi; poleg strokovnjakov specifičnih naravoslovnih področij še relativno redke iskrene ljubitelje narave. Ne le, da smo navijači narave med odločevalci največkrat preslišani, nemalokrat smo označeni kot nekakšni sanjači in/ali zaviralci razvoja. Izražanje zadržkov glede umeščanja »podnebne« infrastrukture v prostor na račun zdravja ekosistemov je denimo nemalokrat obravnavano kot nerazumno nasprotovanje prepotrebnemu podnebnemu ukrepanju.
Podnebna kriza in kriza biodiverzitete pa sta v resnici nerazdružljivo prepleteni in se medsebojno poglabljata. V znanstvenih krogih se zbira vse več dokazov, da podnebne spremembe niso le (neposreden) problem za človeško družbo, ampak imajo številne negativne vplive tudi na biodiverziteto. Izguba biodiverzitete po drugi strani pospešuje podnebne spremembe in povečuje njihove negativne posledice v okolju, saj vse bolj osiromašeni ekosistemi izgubljajo svojo naravno sposobnost blaženja podnebnih sprememb in so nanje tudi manj odporni. Krizi sta torej v pozitivni povratni zanki.
Podnebne spremembe pri obravnavi krize biodiverzitete kot dežurni krivec za vse sicer nimajo mesta. Upadanje biodiverzitete je posledica več prepletenih antropogenih dejavnikov, med katerimi so nekateri celo bolj pereči od podnebnih sprememb. Uničevanje življenjskih okolij zaradi neprimerne rabe zemljišč, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste od narave nesporno terjajo večji davek kot podnebne spremembe. Vendar vsi ti dejavniki, vključno s podnebnimi spremembami, delujejo v sinergiji; njihovi skupni učinki so pripeljali do šestega množičnega izumiranja vrst – prvega v zgodovini Zemlje, ki je posledica človekovega delovanja.
A upanje vendarle ostaja: če smo namreč kot družba prepogosto proti naravi, je ona v resnici vedno za nas. Z ohranjanjem in obnovo biodiverzitete lahko ublažimo podnebne spremembe in okrepimo odpornost naših skupnosti proti njihovim negativnim učinkom v okolju. Ali bomo naravi povrnili mesto v našem življenju, je sicer odvisno od številnih parametrov naše družbe in človeške narave; okrepljena zavest je le eden od teh. Besedo o družbenih procesih in s tem povezano človeško psihologijo bom raje prepustila posvečenim strokovnjakom. Živim pa v osebnem prepričanju, da je poleg znanja, s katerim nas obilno zalaga znanost, in poglobljenega razumevanja problematike, pot v boljši jutri, v katerem glasno pojejo ptice in se bohotijo cvetlice, tlakovana tudi s ponižnostjo in preprostostjo. To pa že sega v področje modrosti.
[1] https://www.nytimes.com/2023/08/08/world/europe/flood-wildfires-rain-weather.html
Aktualno v okviru mrež
Nacionalni posvet “Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso”
Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor vabita na nacionalni posvet “Vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni? Podnebna politika med teorijo in prakso”.
Znanost si je že leta enotna o resnosti podnebne krize in o tem, kako pogubne bodo njene posledice. Obenem poudarja, da se čas za zaustavitev negativnih trendov hitro izteka, kar se je še bolj intenzivno pokazalo v zadnjih nekaj letih. Zakaj se ta nujnost torej ne odraža v praksi? Jasno je postalo, da moramo pogledati izven orodij sistema, ki podnebno krizo krepi.
Kako bomo nadoknadili zaostanek in kaj nas kot družbo lahko premakne k bolj učinkovitemu ukrepanju glede blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje? Več >>>
Nevladne organizacije in predstavniki javne uprave skupaj o financiranju NVO s področja okolja, narave, prostora, podnebja in trajnostne mobilnosti
5. julija 2023 sta Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo ob podpori Eko sklada organizirali srečanje predstavnikov nevladnih organizacij s področja varstva okolja, urejanja prostora, ohranjanja narave, trajnostne mobilnosti in upravljanja podnebja s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za javno upravo in Eko sklada. V duhu krepitve zavedanja o pomenu stabilnega in predvidljivega financiranja NVO za uspešno izvajanje javnih politik in o potrebi po ustrezni podpori različnim vrstam NVO je na delavnici potekala moderirana razprava o pogledih na vlogo NVO na teh področjih in o potrebah ter ovirah za delovanje in učinkovito prispevanje k izpolnjevanju ciljev NVO in naslavljanju potreb družbe in resorjev. Več >>>
Prilagajanje podnebnim spremembam mora postati najvišja politična prioriteta držav EU
Konec julija je Evropska komisija objavila Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje podnebnim spremembam, s katerimi bodo države članice s prenovo svojih strategij prilagajanja bolj celovito oblikovale potrebne politike in ukrepe. Tudi nedavne poplave v Sloveniji so ponovno izpostavile, zakaj je ustrezno prilagajanje podnebnim spremembam tako pomembno. Več >>>
Velik korak naprej – Evropski parlament podprl obravnavo uredbe EU o obnovi narave
Evropski poslanci so podprli obravnavo uredbe EU o obnovi narave, kar je pomemben korak v smeri Evrope, v kateri smo pripravljeni poplačati dolg naravi, ki smo si ga prislužili v preteklosti z njenim prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem. Sprejem uredbe bi pomembno pripomogel k izvajanju Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja. Nevladne organizacije s področij trajnostnega razvoja in urejanja prostora izid močno pozdravljamo. Več >>>
Možnosti sodelovanja javnosti pri umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v prostor
3. avgusta 2023 je začel veljati Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Ideja o pripravi posebnega zakona za potrebe umeščanja obnovljivih virov energije v prostor je že tekom javne razprave v strokovni javnosti zbujala precej polemik, prav tako pa se bo v nadaljevanju porajalo še veliko vprašanj o njegovem izvajanju. Več >>>
Iz aktivnosti članic
Podnebne politike
[PIC] Intervjuji z deležniki s področja podnebnih sprememb
V juniju in juliju 2023 je PIC opravil intervjuje z različnimi deležniki s področja podnebnih sprememb. Glavni cilj te aktivnosti v okviru projekta DACE je bil zbrati prispevke ustreznih deležnikov na področju podnebnih sprememb. Več >>>
[Focus] Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
V Focusu so pripravili komentar osnutka posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS (NEPN), ki ga je vlada junija posredovala v presojo Evropski komisiji. Zadnji objavljeni osnutek NEPN vsebuje nekaj pozitivnih sprememb, kljub temu pa je v njem tudi nekaj problematičnih točk in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, da bi NEPN vodil v bolj zeleno in predvsem pravično prihodnost. Več >>>
[Focus] Boljše stavbe danes za boljše življenje jutri
68 organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij s področja sociale, zdravstva in okolja, sindikatov in mladinskih gibanj iz vse Evrope je pred drugim trialogom o Direktivi o energetski učinkovitosti stavb (EPBD – Energy Performance of Buildings Directive) v skupni izjavi politične odločevalce pozvalo, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno in socialno pravično Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Več >>>
[PIC, Focus, IPoP] Javni posveti o predlogu Zakona o podnebnih spremembah
Poleti je PIC – pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja skupaj s kolegi iz Focus – društvo za sonaraven razvoj in IPoP – Inštitut za politike prostora sodeloval v procesu zbiranja predlogov za vsebine Zakona o podnebnih spremembah, ki ga je sprožilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V sodelovanju s predstavniki ministrstva so v mesecu dni, od konca junija in do konca julija, organizirali tri javne posvete – v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Posebno tematsko srečanje je bilo organizirano tudi za predstavnike različnih ministrstev, ki se bodo srečevali pri izvajanju vsebin zakona. Več >>>
[PIC] Komu zvoni? Objava gradiva z dogodka
1. septembra je PIC izvedel podnebni seminar »Komu zvoni? Od pričakovanj javnosti do ukrepanja države.« Na dogodku so udeleženci posledice podnebnih sprememb doživeli tudi skozi oči in izkušnje novinarjev Erika Valenčiča in Boštjana Videmška. Vsem toplo priporočajo, da jima prisluhnete na spodnji povezavi. Več >>>
Trajnostna mobilnost
[IPoP] Z novim šolskim letom za manj kot dva pustimo avto doma
Za manj kot dva je avto doma! je slogan kampanje »Manj kot dva«, ki že drugo leto ozavešča prebivalce Slovenije o negativnih posledicah pretirane rabe avtomobila za kratke vsakodnevne poti ter spodbuja spremembe v potovalnih navadah. Več kot polovica dnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, je namreč krajših od dveh kilometrov. To so razdalje, ki bi jih lahko opravili aktivno – peš, s kolesom, s skirojem, rolko. Ob začetku šolskega leta pozivajo vse udeležence v prometu, da znova premislimo, na katerih poteh lahko pustimo avto doma in tako vzpostavimo nove, okolju, denarnici in zdravju prijaznejše potovalne navade. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Gremo v šolo skupaj, peš ali s kolesom, s Pešbusom ali Bicivlakom
Aktivna hoja v šolo peš, s kolesom ali s skirojem prispeva k zdravju in dobremu počutju otrok, pa tudi k razvoju njihove samostojnosti in zdravih potovalnih navad. Hkrati aktiven način hoje v šolo prispeva tudi k manjšemu številu avtomobilov v okolici šole in zato k bolj varnemu, manj hrupnemu in onesnaženemu okolju v času jutranjega prihoda otrok v šolo. Več >>>
[IPoP] Polni zagona kolesarimo v službo tudi jeseni
Po uspešno izpeljanem spomladanskem izzivu, v katerega se je vključilo več kot 1200 kolesarjev, se bomo na pot v službo s kolesi pognali tudi jeseni. Pred nami so ponovno tedenski izzivi, nagrade in veliko več. Nacionalna pobuda »Polni zagona kolesarimo v službo« poteka od 28. avgusta do 6. oktobra. Jesenska izvedba izziva prinaša številne novosti. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Pešbus je v šolskem letu 2022/23 organiziralo 83 šol (in en vrtec) po vsej Sloveniji
Spodbujanje aktivne mobilnosti na poti v šolo s Pešbusom pozna vedno več slovenskih šol. V šolskem letu 2022/2023 je dejavnost izvedlo kar 83 šol in en vrtec, 13 od teh prvič. Številne šole Pešbus organizirajo vsako šolsko leto. Največ šol se za to odloči jeseni ob začetku šolskega leta ali pa v času Evropskega tedna mobilnosti. Vedno več šol pa organizira Pešbus čez celotno šolsko leto. Od leta 2016 je Pešbus s podporo programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki poteka s podporo Ministrstva za zdravje, vsaj enkrat izvedlo že več kot 140 slovenskih šol in tudi nekaj vrtcev. Več >>>
[LKM] Kaj je dobro vedeti pred nakupom mestnega električnega kolesa?
Električna kolesa so postala vse bolj priljubljena izbira prevoza za številne ljudi, ki se želijo izogniti prometnim zamaškom in hkrati uživati v aktivnem življenjskem slogu. S hitrim napredkom tehnologije so se električna kolesa izkazala kot odlična alternativa klasičnim kolesom, saj omogočajo lažje premagovanje razdalj, zmanjšujejo fizični napor pri vožnji in prinašajo številne druge prednosti. Vendar se pred nakupom (mestnega) električnega kolesa splača dobro poznati nekatere ključne informacije, ki vam bodo pomagale pri izbiri pravega modela – od zmogljivosti baterije, vrste motorja, kakovosti okvirja, vzdrževanja do cenovnega razpona. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[SDPVN] Spomladi pregledali domovanja netopirjev
Letošnjo pomlad je SDPVN ponovno izvedlo pregled drevesnih netopirnic, ki so bile postavljene v preteklih letih v Ljubljani v okviru projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani. V aprilu so najprej pregledali netopirnice v Tivoliju, kjer jih je v eni netopirnici pričakalo kar pet netopirjev vrste navadni mračnik. Konec junija so pregledali še netopirnice na Grajskem griču in Koseškem bajerju, kjer pa niti v eni netopirnici niso zabeležili prisotnosti netopirjev. V jesenskem času bodo preglede ponovno izvedli in s tem nadaljevali s preverjanjem uspešnosti, prisotnosti in gibanja netopirjev v Ljubljani. Več >>>
[Morigenos] Umetna inteligenca za prepoznavanje kitov in delfinov
Društvo Morigenos je sodelovalo pri razvoju novih orodij umetne inteligence za izboljšano raziskovanje kitov in delfinov. Društvo je v globalni mednarodni raziskavi prispevalo podatke za razvoj novega modela t.i. globokega učenja za identifikacijo kitov in delfinov. Raziskava je bila objavljena v prestižni znanstveni reviji Methods in Ecology and Evolution. Več >>>
[DOPPS] Varstvo gnezd pribe na njivah
V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je med shemami za okolje in podnebje tudi ena, ki je namenjena varstvu gnezd pribe na njivah. Shema zahteva sodelovanje kmetijskih deležnikov ter ornitologov. V okviru izvajanja te sheme so ornitologi v letu 2023 na Ljubljanskem barju in Dravsko – Ptujsko – Središkem polju iskali gnezda pribe in jih označevali z okoli 1 m visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda. Več >>>
[DOPPS] Aplikacija ePtice
DOPPS je v okviru projekta LIFE Stržen razvil mobilno aplikacijo ePtice, ki omogoča vnos podatkov o pticah neposredno na terenu. Aplikacija poleg možnosti za vnos podatkov na izbrani lokaciji uporabniku omogoča tudi pregledovanje njegovih shranjenih zapisov in njihov prikaz na zemljevidu ter urejanje že shranjenih zapisov, ki jih še ni prenesel na strežnik DOPPS. Uporabnik po želji lahko zapisuje GPS sled na prehojeni poti, shranjene sledi po želji prikazuje na ekranu ter izvozi na strežnik DOPPS ali jih pošlje poljubni osebi prek elektronske pošte. Več >>>
[DOPPS] 25. popis bele štorklje v Sloveniji prinaša nove rekorde
Ob 25. obletnici popisa bele štorklje v Sloveniji so na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organizirali prvo Srečanje varuhov bele štorklje iz vse Slovenije, ki ga je omogočila družba Elektro Ljubljana. Na dogodku so bili prvič predstavljeni rezultati že 25. zaporednega popisa bele štorklje v Sloveniji, ki so rekordni. Več >>>
[DOPPS] Ljubljana bogatejša za novo tematsko pot – Pot med jelšami
Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova trikilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede. Več >>>
[DOPPS] Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk
V letošnjem letu je DOPPS s finančno podporo MOL uspel s preprostim urejanjem peščenih brežin vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli. Potem pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila in odtrgala vsa druga legla. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno. Več >>>
[DOPPS] Otvoritev razstave Semena za življenje
DOPPS je v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna pripravil razstavo Semena za življenje, katere otvoritev je bila v četrtek, 7. 9. 2023, v Postojni. Pod vodstvom Blaža Blažiča, varstvenega ornitologa DOPPS, so se udeleženci sprehodili po slikoviti razstavi, kjer so spoznavali raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji. Več >>>
[Focus] Obveznosti držav po Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
29. junija 2023 je bila uradno sprejeta Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Uredba je prvi korak v prizadevanju Evropske unije, da izdelki, ki se porabljajo v EU, ne glede na to, kje so bili proizvedeni, ne prispevajo h krčenju ali degradaciji svetovnih gozdov. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] Iz Strunjana do Barbadosa – očistimo svet v enem dnevu
Tretja sobota v septembru je že leta posvečena čiščenju obal. Tudi letos bo v Sloveniji 16. septembra potekala akcija Čista obala, ki se ji pridružujejo tudi Ekologi brez meja. Medtem ko se v Sloveniji na ta dan posvečamo odpadkom ob in v vodi, pa po večini držav našega planeta potekajo množične čistilne akcije. Več >>>
[EBM] Uredba o embalaži in odpadni embalaži – prihajajoči pestri ukrepi
Revizija direktive EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) predstavlja krasno priložnost za boj proti enemu največjih virov onesnaževanja s plastiko v Evropi – odpadni embalaži. S prehodom na krožne sisteme embalaže – še posebej na ponovno uporabo – ima EU moč, da občutno omeji odpadno plastično embalažo, zmanjša porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Omenjeni cilji so ogroženi zaradi intenzivnega lobiranja in različnih kampanj širjenja napačnih informacij industrije embalaže za enkratno uporabo. Več >>>
[EBM] Napol poln ali napol prazen? Nič od tega! Kozarec na slovenskih prireditvah je enkraten!
V letu 2023 se soočamo z več izzivi. Z vedno večjimi količinami odpadkov (turizem k temu letno prispeva 4,2 milijona ton plastičnih odpadkov na globalni ravni), vedno bolj ozaveščenimi posamezniki, ki pričakujejo rešitve, vedno bolj odgovornimi organizatorji dogodkov, ki so prepuščeni sami sebi, ter odločevalci na nacionalni in lokalni ravni, ki se z vsem naštetim nočejo, ne znajo ali ne zmorejo ukvarjati. Več >>>
[EBM] Komu se je utrgalo?
Zgodilo se je pričakovano. Na družbenih omrežjih je še več nejevolje, za kar so tokrat krivi plastični zamaški oz. bolje rečeno proizvajalci, ki so poskrbeli, da se teh zlahka več ne da odstraniti. Marsikomu se to zdi krivica, saj omejuje možnosti za humanitarnost, po drugi strani pa neumnost, češ, kaj pa bomo rešili s pritrjenimi zamaški. Prebrati je tudi mogoče, da ukrep, ki ga nalaga Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ne bo prispeval k manj plastike. Več >>>
[EBM] Zero waste niso le odpadki
Prvo pravo pokoronsko leto je pokazalo, da imamo z ločevanjem odpadkov na dogodkih hude težave, da brez ponovne uporabe ne bo šlo in da se morajo organizatorji pričeti zavedati, da spremembe ne bodo prišle čez noč. Več >>>
[EBM] Nov zagon za več ponovne uporabe v slovenskih občinah
Ekologi brez meja so se kot člani mreže Zero Waste Europe pridružili projektu ERIC – Elevating Reuse In Cities (Povečevanje ponovne uporabe v mestih), preko katerega si bodo v devetih evropskih državah prizadevali, da članice mreže zero waste občin še resneje zakorakajo na pot ponovne uporabe – začenši s preprečevanjem nastajanja plastičnih odpadkov za enkratno uporabo (PPP). Več >>>
Okolje in zdravje
[IZO] Poročilo raziskave o trajnosti v mladinskih nevladnih organizacijah
IZO predstavlja poročilo raziskave projekta SustainableNGOs, s katero so preverjali dojemanje in vključevanje trajnosti v mladinskih nevladnih organizacijah. Raziskavo so izvajali v treh državah partnerjev projekta – Sloveniji, Španiji in Romuniji. Njen cilj je bil raziskati stališča mladinskih nevladnih organizacij glede trajnosti ter njihova prizadevanja za spodbujanje trajnostnega razvoja in varovanje okolja. Več >>>
[IZO] Mednarodni dan čistega zraka: Skupaj za čist zrak
Ob mednarodnem dnevu čistega zraka se ponovno soočamo s pomembnostjo kakovosti zraka, ki ga dihamo. Poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da kar 97 % prebivalcev mestnih območij diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) označuje kot škodljivega za zdravje. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj. Več >>>
Naj Anhovo zadiha!
Nekatere članice mreže Plan B za Slovenijo so podprle prebivalke in prebivalce občine Kanal ob Soči v boju za življenje v zdravem okolju, ki jim ga že desetletja odreka tamkajšnja cementarna-sosežigalnica Salonit Anhovo (po novem Alpacem). Ta na račun zdravja ljudi in dobrobiti narave s sežiganjem odpadkov kuje ogromne dobičke. Nesprejemljivo je, da trenutna zakonodaja sosežigalnicam odpadkov dopušča tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov. Zato je skrajni čas, da državna politika preneha z zastopanjem interesov kapitala, sprejme predlog sprememb ZVO-2 in zagotovi, da bodo prebivalci Anhovega (in drugih krajev) končno zadihali. Več >>>
Urejanje prostora
[DKAS] Posledice poplav zahtevajo celovito in povezano ukrepanje, stališče DKAS in MSKA ZAPS do interventnega zakona in zakona o obnovi po poplavah
V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije skupaj s člani Matične sekcije krajinskih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo za prostor Slovenije zaskrbljeno spremljajo razmere v prostoru in strokovne razprave po avgustovskih poplavah. Ob tem močno pogrešajo multidisciplinaren pristop k odpravljanju nastalih problemov v prostoru in k snovanju dolgoročno vzdržnih prostorsko načrtovalskih rešitev. Več >>>
[Prostorož] Kakšne so zunanje površine tvojega zdravstvenega doma? Sodeluj v raziskavi!
Kakšne so zunanje površine ljubljanskih zdravstvenih domov? Kakšna je trenutna izkušnja prostora za paciente in svojce? Kakšne potrebe imajo uporabniki, ko so zunaj? Kaj morajo omogočati površine okrog zdravstvenih ustanov? Vabimo vas, da na ta vprašanja odgovorite kar sami. Več >>>
[Prostorož] Javni in skupni prostor po poplavah
Na Prostorožu pogosto organizirajo delavnice, kjer s prebivalci gradijo in ustvarjajo nove skupne prostore. V avgustu pa so prijateljem in neznancem pomagali čistiti in odstranjevati škodo, ki je nastala zaradi poplav. Ker je bilo uničenih tudi veliko javnih in skupnih prostorov, skupnostim, ki so jih prizadele poplave, ponujajo svojo pro bono pomoč tudi na daljši rok. Več >>>
[IPoP] Drama z drevesom: kje se začne in kako jo končati?
Prenovo Drame spremlja, podobno kot pred leti prenovo Opere, zadrega. Vsi, vpleteni in opazovalci, se počutimo slabo zaradi dejstva, da je treba za uresničitev načrtov posekati drevesa. V obeh primerih so to stara, izstopajoče lepa drevesa, ki ustvarjajo prepoznaven in prijeten mestni prostor. Zadrega z Draminim kostanjem je toliko večja, ker sta se v vmesnem času izjemno povečala znanje in zavedanje o pomenu odraslih dreves za zdravje in dobro počutje ljudi in za odpornost mest na podnebne spremembe. Več >>>
[Paz!park] Novo vsestransko opremo za otroško igrišče
Skozi različne aktivnosti, izvedene na OŠ Karla Destovnika Kajuha v okviru projekta RE:PLAY, se je pokazalo, da učenci predvsem pogrešajo in si želijo prostore in opremo za preživljanje časa na prostem, tudi ko se ne ukvarjajo s športnimi aktivnostmi. Dejavnosti, kot so branje, klepet, pisanje domačih nalog ali preprosto sedenje in opazovanje drugih otrok in narave, so služile kot navdih za razvoj te večnamenske opreme. Učenci so sodelovali pri oblikovanju elementa s tem, da so jasno artikulirali svoje želje in prispevali kreativne predloge. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] Priložnosti za trajnostni razvoj občin: Programa ESPON in URBACT od blizu
Predstavniki nacionalnih točk obeh programov so 7. septembra 2023 v Ljubljani organizirali posvet Priložnosti za trajnostni razvoj občin: Programa ESPON in URBACT od blizu. Udeleženci so izvedeli vse o možnostih sodelovanja v obeh programih in slišali izkušnje gostov, ki so v programih že sodelovali. Del dogodka je bil namenjen razpravi o potrebah občin, ki so jih skušali povezati s ponudbo obeh programov. Več >>>
[IPoP] Mestno občino Ljubljana podprli pri pripravi strategije digitalnega razvoja
Konec junija je mestni svet Mestne občine Ljubljana soglasno sprejel Strategijo digitalnega razvoja, ki sledi cilju bolj enostavnega in prijaznega sodelovanja z meščankami in meščani. Strategijo so skupaj s partnerji pripravljali na IPoP in so nanjo zelo ponosni. Več >>>
Drugo
[CIPRA] Kje v Alpah je kakovost življenja največja?
Kaj je kakovost življenja? Kako in s pomočjo katerih kazalcev jo lahko merimo in zakaj je to pomembno? Kakovost življenja je eden izmed bolj kompleksnih pojmov, ki zadeva prav vsakega med nami. Na vprašanja ni preprostega odgovora, saj moramo poleg življenjskega standarda in gospodarske uspešnosti upoštevati tudi dejavnike, kot so kakovost okolja, subjektivno dojemanje življenjskih in materialnih razmer ter kulturo in sistem vrednot družbe. Gre za enega najbolj kompleksnih pojmov, ki zadeva prav vsakega od nas. Več >>>
[Duh časa] Namizni računalniki za prizadete v poplavah
Duh časa je začel z akcijo nudenja pomoči prizadetim v letošnjih poplavah. Vsem, ki jim je voda zalila tudi računalnike, bodo pomagali po svojih najboljših močeh. Na spletni strani se lahko registrirate kot prejemnik ali donator opreme. Več >>>
[Focus] Ne kockajmo s planetom! – Nova okoljevarstvena družabna igra Ni planeta B!
Za igro ni potrebno predznanje o okoljevarstvu. Igralci bodo skozi igro spoznali ključne okoljske izzive in možne rešitve, predvsem pa glavno sporočilo: “Ljudje smo del narave in prav vse je prepleteno med seboj.” Pohlepna poteza zdaj se lahko maščuje že ob naslednjem metu kocke, drevo, posajeno danes, pa bo še dolgo metalo osvežilno senco. Vse je odvisno od igralcev na tem edinstvenem planetu, saj se moramo naučiti sodelovati in poiskati najboljšo pot do zmage. Več >>>
[Focus] Iščejo se prostovoljci za 25. september v Ljubljani
25. septembra v Slovenijo pride napihljiva lutka “Lady justice” (v velikosti 10 x 10 x 8 metrov), ki opozarja na nekaznovano kršenje človekovih pravic in okolja v vrednostnih verigah podjetij – v EU in po svetu. Ta akcija je del EU kampanje Justice is Everybody’s Business, ki se ji pridružuje tudi Focus. Namenjena je dvigu ozaveščenosti o pomembnosti EU in nacionalne zakonodaje, ki bi zagotovila, da podjetja za svoje kršitve na račun okolja in človekovih pravic tudi odgovarjajo. Focus išče prostovoljce za pomoč pri postavitvi in pospravljanju balona ter pri deljenju letakov. Več >>>
[Focus] Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Z zaključno razpravo se je končala Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023, ki je potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Petdnevni dogodek je obsegal predavanja 12 tujih predavateljev in predavateljic, štiri okrogle mize in številne razprave o perečih okoljskih in družbenih problemih današnjega časa. Z različnih perspektiv in disciplin je bilo zlasti obravnavano vprašanje, kako izvesti nujen zeleni prehod in se spopasti z okoljsko krizo brez poglabljanja neenakosti. Več >>>
[Umanotera] Študije primerov učinkov podnebne krize na lokalnih ravneh s perspektive mladih
V okviru spletnega tečaja, ki so ga razvili znotraj projekta Onkraj zgodb, so mladi iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine in Španije sami pripravili enega izmed učnih modulov, v katerem so predstavljali lokalne primere vpliva podnebnih sprememb in migracij in te obravnavali z lastne perspektive. Več >>>
Mednarodne novice
Kaj vse vemo o premogovnikih in zakaj to ni dovolj
Koliko vode se porabi za evropsko rudarjenje? Za koliko nevarnih emisij so odgovorni premogovniki? Teh podatkov nismo imeli – do zdaj. Obstaja manko dostopnih informacij o evropskih premogovnikih, s tem namenom pa je bila vzpostavljena platforma EU Mine Data Viewer. Tam so zbrani podatki o količini, rabi vode, emisijah in mnogo več. Več >>>
Letni nagovor Ursule von der Leyen v Strasbourgu
V nagovoru je Ursula von der Leyen v ospredje postavila retoriko izpolnjenih obljub in napredka evropskega zelenega dogovora, a pogled od bližje pokaže, da je med besedami in realnim stanjem velik razkorak. Številne zamude in upad ambicij na kritičnih področjih – od kmetijstva in narave do kemikalij – vse predstavljajo veliko grožnjo evropskemu zelenemu dogovoru. Več >>>
Napovednik dogodkov
9., 16., 21. in 27. 9. 2023 [EBM] Je vaša garderoba nujno potrebna osvežitve? Vrača se izmenjevalnica oblačil
Mestna občina Ljubljana je sporočila, da bo skupaj s četrtnimi skupnostmi, Zavodom Bob ter Ekologi brez meja nadaljevala z izmenjevalnicami oblačil. Že septembra bodo izvedene štiri izmenjevalnice v četrtnih skupnostih. Več >>>
14. 9. 2023 [Umanotera] Letalstvo in subvencije v Evropski uniji
Umanotera in mreža Stay grounded 14. septembra 2023 ob 12.00 organizirata spletni seminar Letalstvo in subvencije v EU. Rast letalstva in pogostost letov moramo zaustaviti in trende preobrniti, če želimo preprečiti podnebni zlom, porast na področju letalstva pa že desetletja ženejo razne posredne in neposredne subvencije. Na seminarju bo predstavljen konceptualni pregled subvencij na področju letalstva, pogovarjali pa se bomo tudi o subvencijah tako na ravni Evropske unije kot na nacionalnih ravneh. Kako lahko te naslovimo in odstranimo? Več >>>
14. in 15. 9. 2023 [BDS] Paulinovi dnevi
Alfonz Paulin, slovenski botanik, je od 1886 do 1931 vodil Botanični vrt v Ljubljani in ga v tem obdobju dvignil na evropsko raven. Ob 170. obletnici njegovega rojstva v sklopu Paulinovih dni Botanično društvo Slovenije prireja niz dogodkov, s katerimi se bodo poklonili njegovemu spominu ter osvetlili njegovo delo in življenje. Več >>>
16. – 22. 9. 2023 [MKM] Evropski teden mobilnosti 2023 – »Varčne poti«
Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za bolj racionalne načine potovanj. Izberimo torej varčnejše poti in se pogovarjajmo o tem, kakšna bi bila naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti. K temu si želi pripomoči tudi Mariborska kolesarska mreža. Več >>>
29. 9. – 30. 9. 2023 [SDE] 5. regionalna konferenca Mreže evalvatorjev Zahodnega Balkana (WBEN5)
Slovensko društvo evalvatorjev septembra 2023 v Ljubljani organizira 5. konferenco evalvatorjev Zahodnega Balkana, ki nosi naslov Vrednotenje učinkov javnih politik – načela, metode in prakse. Pripravljen je že preliminarni program konference. Več >>>
do 6. 10. 2023 [CAS] Natečaj: Vseslovenski dan habitata
Tema letošnjega natečaja je »TRG: PROSTOR DOGAJANJA?«. Osnovnošolce in vrtčevske otroke ter njihove učitelje, vzgojitelje in mentorje vabijo, da med 2. in 6. oktobrom 2023 del šolskih dejavnosti posvetijo tej tematiki. Na natečaju lahko sodeluje en razred, več razredov ali pa cela šola oz. vse starostne skupine v vrtcu. Več >>>
20. – 26. 10. 2023 [Humanitas] Nove neenakosti: mednarodno usposabljanje za mladinske delavke in delavce
Na usposabljanju bodo udeleženci obravnavali intersekcionalno (spol, barva kože, razred) zatiranje z gostujočimi facilitatorji, raziskovali etično komunikacijo, hkrati pa ustvarili multimedijsko gradivo o (novih) neenakostih, ki bo pomagalo pri razumevanju in obravnavi tudi ljudem zunaj našega usposabljanja. Prijave zbirajo do 25. 9. 2023. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
