Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 34, junij 2023

7. junija 2023

Uvodnik

 

Sodno varstvo pri odločanju o posegih v prostor v luči zahtev Aarhuške konvencije

Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora

Aarhuška konvencija ima odločilno vlogo v evropskem in slovenskem pravnem sistemu varstva okolja. Javnosti konvencija priznava posebno vlogo v sistemu nadzora nad varstvom okolja in posredno tudi v procesih odločanja o posegih v prostor in postopkih prostorskega načrtovanja. Po najnovejših ugotovitvah pravnice dr. Tanje Pucelj Vidovič, ki je nedavno predstavila izsledke svoje raziskave, v slovenski praksi odločanje o posegih v prostor in pravno varstvo pravic javnosti do udeležbe v okoljskih zadevah še vedno nista v celoti skladna z zahtevami Aarhuške konvencije.

 

Pogosto se v primerih bolj konfliktnih zadev poraja vprašanje, na čem sloni upravičenost posameznikov in nevladnih organizacij, da uveljavljajo pravno varstvo v okoljskih zadevah. Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) se prav v delu, ki
se nanaša na sodno varstvo, najslabše izvaja. Zato Pucelj Vidovič uvodoma poglobljeno pojasnjuje genezo Aarhuške konvencije in posebej pravice do pravnega varstva:

 

»Ker tudi z javnopravnim oziroma oblastnim urejanjem varstva okolja trend prekomernega obremenjevanja okolja ni bil zaustavljen, je zaupanje v vlogo regulatorne in nadzorne funkcije države pri varovanju okolja upadlo in v pravo so začele vstopati zahteve po dopolnitvi uveljavljenega sistema zavor in ravnovesij s posebno vlogo članov (zadevne) javnosti, zlasti okoljskih nevladnih organizacij.

K spremembam pravnih sistemov v smeri, da se pri delovanju institucij, ki so del nadzora oziroma sistema zavor in ravnovesij, posebno vlogo priznava predstavnikom civilne družbe, je v evropskem in širšem pravnem prostoru odločilno prispevala Aarhuška konvencija. Z njeno uveljavitvijo so ideje o pomenu in vlogi civilne družbe postale del pravno zavezujočega mednarodnega prava in del nacionalnega prava pogodbenic – vključno z Evropsko unijo (EU) in njenimi državami članicami (Vidovič Pucelj, 2023: stran 289)«.

 

Glede pravnega varstva v zvezi s prostorskimi izvedbenimi načrti je sedaj presoja oz. uveljavljanje pravnih sredstev spet le v pristojnosti Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da ureditev 58. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je določal možnost tudi upravnega spora zoper prostorske izvedbene načrte pred Upravnim sodiščem, ni skladna z ustavo (več tukaj). Pucelj Vidovič meni, da bi moralo Ustavno sodišče predvsem glede namenske rabe zemljišča priznati pravni interes, in s tem dostop do pravnega varstva, tudi članom zadevne javnosti (NVO in prizadeti posamezniki), ki želijo varovati okoljske interese oziroma pravico do zdravega življenjskega okolja ali ekološko funkcijo lastnine. To stališče podpira tudi primer Pritožbenega odbora Aarhuške konvencije ACCC/C/2010/50, ki je poudaril, da se dostop do pravnega varstva ne sme opirati le na imetništvo stvarnopravnih pravic.

Ustavno sodišče je sicer nedavno (2022) spremenilo stališče glede izkazovanja pravnega interesa pri uveljavljanju pravnega varstva nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja (odločitev  U-I-25/17, točka 20). Po novem stališču te organizacije izkazujejo pravni interes že s tem, da imajo status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in če izpodbijajo podzakonski akt z namenom varovanja okolja.

Vendar pa po mnenju avtorice tudi širše priznavanje pravnega interesa za pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov ne opredeli pravnega varstva pred Ustavnim sodiščem kot učinkovitega glede na zahteve Aarhuške konvencije. Ustavno sodišče lahko po lastni presoji pobudo zavrne, če ne gre za pomembno zadevo, ali jo tudi brez podrobnejše obrazložitve zavrne kot neutemeljeno, pa tudi postopek sam je precej drugačen, kot pri npr. upravnem sporu. Tako odločanje je seveda za najvišjega varuha ustavnosti primerno, vendar pa ne izpolnjuje najbolje minimalnih standardov pravnega varstva po Aarhuški konvenciji in zato ni skladno z njenimi zahtevami. V tem smislu bi bilo pravno varstvo primernejše zagotovljeno pred Upravnim sodiščem, za kar bi bilo potrebno spremeniti ustavo, ali pa če to ne bi bilo mogoče, spremeniti Zakon o ustavnem sodišču in v njem postopek za pravno varstvo glede prostorskih izvedbenih aktov posebej urediti. Pucelj Vidovič se zavzema za prvo rešitev, da bo postopek pravnega varstva v celoti učinkovit:

»Ker določbe PIA v temeljih začrtajo možne posege v prostor in s tem predstavljajo temelj za posege, ki botrujejo obremenjevanju okolja, mora pravno sredstvo, ki je na voljo članom zadevne javnosti, zagotoviti učinkovito preverljivost ne le postopkovnih, ampak tudi temeljnih vsebinskih izhodišč prostorskega načrtovanja, še posebej tistih, ki so vzpostavljeni tudi v interesu varovanja okolja. Ob upoštevanju širokega polja proste presoje odločevalcev  je pomembno, da pravno varstvo zagotavlja tudi preverljivost bistvenih zahtev postopka oziroma predpisanega načina oblikovanja izpodbijanih določb PIA, ki so podlaga posegom v prostor (Vidovič Pucelj, 2023: stran 249).«

Glede odločanja o posegih, ki sledi načrtovanju umeščanja v prostor, avtorica zavzema stališče večje odprtosti pravnega varstva. Priznavanje pravnega interesa bi bilo po njenem mnenju potrebno razširiti na vse okoljsko relevantne upravne akte in tako NVO s statusom delovanja v javnem interesu omogočiti stransko udeležbo pri odločanju o vseh upravnih odločbah, pri katerih lahko pride do kršitve okoljskega prava. To podpira tudi praksa Sodišča EU, ki nakazuje, da omejevanje dostopa NVO in drugih prizadetih posameznikov na točno določene odločitve o posegu (npr. PVO, integralno dovoljenje) ni skladno s pravom EU ali konvencijo (tako je npr. Sodišče EU odločilo v zadevi C-664/15). Potrebna bi bila izrecna zakonska določba o možnosti pravnega varstva v vseh okoljsko relevantnih postopkih (npr. kot že določa 137. člen Zakona o ohranjanju narave, ki NVO s statusom delovanja v javnem interesu po tem zakonu omogoča zastopanje interesov ohranjanja narave v vseh sodnih in upravnih postopkih, kar smo nevladne organizacije že večkrat predlagale).

Ker obstajajo pri obravnavi okoljskih zadev, tudi zaradi drugačne narave »strank« in interesov, ki jih v postopku zagovarjajo, še številne druge zadrege, ko se za te zadeve uporabljajo standardna postopkovna pravila, se avtorica zavzema za sprejem posebnega procesnega zakona, ki bi v zvezi z okoljsko-relevantnimi odločbami o posegu v okolje čim bolj enotno urejal postopkovne posebnosti upravnega postopka in postopka sodnega nadzora. 

To strokovno delo, bogato s pregledom primerov odločanja Pritožbenega odbora Aarhuške konvencije ter mednarodne in domače sodne prakse, obsežnimi pojasnili in predlogi, je tako pomemben vsebinski prispevek, ki bo pomagal nevladnim organizacijam in prizadetim skupinam in posameznikom pri uveljavljanju in argumentaciji pravnega varstva v okoljskih zadevah. Upamo, da bo prispeval tudi k boljši zakonodaji in njenemu izvajanju.

 

Aktualno v okviru mrež

 

Sinergija med digitalnim in zelenim je ključna za podnebni prehod
“Med digitalnim in zelenim obstajajo konflikti ter sinergije, a njuno povezovanje je za prehod v podnebno nevtralno družbo ključnega pomena,” so se strinjali udeleženci posveta Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?, ki je potekal v organizaciji mreže Plan B za Slovenijo, Mreže za prostor in Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo. Več >>>

 

Stališča mreže Plan B za Slovenijo glede vsebin podnebnega zakona
Članice mreže Plan B za Slovenijo so oblikovale svoja pričakovanja glede bistvenih vsebin podnebnega zakona, ki je v pripravi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Na ministrstvo so naslovile pismo z dokumentom, ki vsebuje stališča NVO glede zakona in konkretne predloge za njegovo vsebino. Več >>>

Kar se dogaja naravi, se dogaja nam – podprimo EU Zakon o obnovi narave
V zadnjih 30 letih smo spoznali, da kljub sprejeti Konvenciji o biotski raznovrstnosti in Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembah podnebja, dobrim nameram in načrtovanju ukrepov kot družba nismo uspešni, saj se je v teh desetletjih stanje okolja in narave še bistveno poslabšalo. Ohranjanje narave zato ni več dovolj, potrebna je njena obnova in ker mehke pravne zaveze ne vodijo do potrebnih učinkov, je nujno, da se sprejmejo pravno zavezujoča pravila glede obnove narave. Predlog Zakona o obnovi narave, ki ga je predlagala Evropska komisija, je trenutno v obravnavi v odborih Evropskega parlamenta. Več >>>

Ekonomske koristi zelenih površin – študija virov
Izdelana je Študija virov o ekonomskih koristih zelenih površin (IPoP, 2023). Ta razkriva, da ekonomska vrednost koristi urbanih zelenih površin za ljudi in okolje praviloma večkrat presega stroške njihovega urejanja. Povzema ugotovitve raziskav, ki so z različnimi metodami v različnih okoljih preverjale ekonomsko vrednost koristi urbanih zelenih površin in dreves ter dokazale, da se družbi, mestom in lokalnim skupnostim tudi ekonomsko gledano izplača vlagati v urejanje urbanih zelenih površin in mestnih dreves. Več >>>

Obsodbam okoljskih kaznivih dejanj botruje malo prijav in zahtevno dokazovanje
Na predavanju o okoljski kriminaliteti dne 22. 5. 2023 v Okoljskem centru je izr. prof. dr. Katja Eman z Visoke šole za varnostne vede Univerze v Mariboru številnim zainteresiranim predstavila vidik varstva okolja, ki ga v družbi premalo poznamo, čeprav imamo že dolgo uzakonjenih kar nekaj okoljskih kaznivih dejanj. Več >>>

 

Urbane prerokbe: Koliko javnih najemnih stanovanj bomo zgradili v Sloveniji do leta 2030?
Marca je bil v okviru Mreže za prostor organiziran zbor za prostor, na katerem so ključni deležniki s stanovanjskega področja razpravljali o stanovanjski preskrbi in ključnih izzivih v Sloveniji. Za uvod je služil prispevek Uroša Mikanoviča s Fakultete za arhitekturo UL. Več >>>

Nov predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja zmanjšuje vlogo države v urejanju javnih površin
V Mreži za prostor zelo pozorno spremljamo pripravo posebnega zakona za izvajanje javnih služb varstva okolja, predvsem z vidika naših prizadevanj za izboljšanje pogojev za urejanje in čiščenje javnih površin in z ozirom na velik pomen zelenih površin za soočanje mest s podnebnimi spremembami. Po pregledu novega predloga z obžalovanjem ugotavljamo, da noben predlog, ki smo ga podali v javni razpravi na prvi osnutek novega zakona pred dobrim letom dni, ni bil upoštevan. Več >>>

 

 Iz aktivnosti članic

Podnebne politike

[Focus] Evroposlanci puščajo na cedilu žrtve neodgovornega ravnanja podjetij
Po mnenju Focusa je pred EU še dolga pot pri učinkovitem zagotavljanju pravic za žrtve in odgovornosti podjetij za vplive na podnebne spremembe ter odgovornosti za soustvarjeno škodo. Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta so namreč potrdili_e končno stališče o direktivi EU o trajnostni skrbnosti podjetij (CSDDD), ki ima še vedno pomembne pomanjkljivosti. Več >>>

[Focus] Prenova NEPN: V ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Vlada je 27. februarja 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). NEPN je akcijsko-strateški dokument, ki ga je skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih dolžna sprejeti vsaka država članica EU. NEPN predstavlja konkretizacijo podnebne politike in okvir za večanje podnebne ambicije. Kot tak je tudi osnova za usmerjanje neposrednih naložb v naslednjih desetih letih, torej v obdobju, ki je ključno za prehod v podnebno nevtralnost v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma. Več >>>

[Focus] Kakšen NEPN potrebujemo?
Focus se je pridružil kampanji EUNECP Awards v okviru projekta TogetherFor1.5, katere namen je javnosti pokazati pomen NEPN-ov za našo prihodnost, odločevalcem pa predstaviti, kakšni ukrepi morajo biti vključeni v prenovljenih NEPN-ih in kakšni ne. Nevladne organizacije iz konzorcija so izpostavile že obstoječe ali pa predlagane dobre in slabe ukrepe na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. Več >>>

[Focus] Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov
Svet Evropske unije je včeraj potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vloge potrošnje EU pri uničevanju gozdov po svetu. Podjetja bodo morala po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. Za pripravo imajo, tako kot pristojni organi v državah članicah, 18 mesecev. Več >>>

[Focus] Energetska revščina v sredozemskih državah
Za uspešno reševanje vse bolj pereče problematike energetske revščine je nujno povezovanje politik in zagotavljanje skladnosti med njimi. To je eden izmed poudarkov priporočil za odločevalce, ki so nastala v okviru mednarodnega projekta EmpowerMed, katerega koordinator je okoljska organizacija Focus. Zajemajo tako priporočila glede strukturnih sprememb kot tudi priporočila na treh presečnih področjih projekta: ženske, zdravje in poletna energetska revščina. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[IPoP, CIPRA] Učimo se izdelati lokalni načrt hodljivosti – povabilo na usposabljanje za občine in prostorske načrtovalce
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vabi občine in prostorske načrtovalce*, da se skupaj prijavijo za sodelovanje v prvi izvedbi novega programa usposabljanja Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti!. V procesu usposabljanja bodo udeleženci preko spletnih seminarjev in praktičnih nalog osvojili znanje za organizacijo in vodenje procesa izdelave lokalnega načrta hodljivosti ter dobro ozavestili pomen hoje za zdravje in druge vidike hoji prijaznega načrtovanja odprtega prostora. Več >>>

 

[IPoP, CIPRA] Na skupnosti temelječe načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja
Pristop k načrtovanju hoji in zdravju prijaznega okolja smo na IPoP razvili in preizkusili skupaj s kolegi iz CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp in Občino Črna na Koroškem, Občino Piran in Mestno občino Velenje v letih 2020-2022 v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto skozi izdelavo treh lokalnih načrtov hodljivosti. Z različnimi metodami vključevanja širokega spektra lokalnih akterjev so odprli načrtovalski proces dela in ga hkrati uporabili kot orodje za povezovanje lokalne skupnosti in oblikovanje infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov za izboljšanje pogojev za hojo in zdravje ter ustvarjanje vsestranske kakovosti javnega odprtega prostora. Več >>>

 

[Focus] Socialni vidiki prevozne revščine
»Prevozna revščina je stanje, ko ima posameznik ali gospodinjstvo omejen dostop do zanj ključnih storitev in dejavnosti, ker je prevoz do njih neustrezen ali si ga težko privošči.« Tako so v okviru raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v RS partnerji projekta (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Focus, društvo za sonaraven razvoj in Urbanistični inštitut RS) prvič opredelili revščino, ki je povezana z omejitvami v vsakodnevni mobilnosti in pri prevozih, dostopnostjo do storitev in možnim tveganjem za socialno izključenost zaradi cenovne ali prostorske nedostopnosti potovanj. Več >>>

 

[Focus] Prašiči v avtomobilih in na letalih: Poraba biodizla iz živalskih maščob narašča
Za pogon letala na relaciji Pariz – New York bi potrebovali maščobo 8.800 prašičev. To je izračun organizacije Transport & Environment, ki opozarja, da naraščajoče povpraševanje po biogorivih iz živalskih maščob za delovanje evropskega prometnega sistema ni vzdržno. Povečuje se tudi tveganje za negativne vplive na podnebje in morebitne goljufije. Več >>>

 

[IPoP] Šolsko ulico – območje varnih prihodov v šolo bomo načrtovali in izvedli v Medvodah
IPoP – Inštitut za politike prostora je februarja 2023 ponovno povabil slovenske občine k partnerstvu v projektu Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo. Prejeli so štiri prijave iz treh statističnih regij: eno iz gorenjske, dve iz osrednjeslovenske in eno iz podravske statistične regije. Vse so izkazale ambicioznost pri izvedbi projekta in kar tri prijave so se uvrstile v 2. krog. V marcu so z ožje uvrščenimi občinami izvedli intervjuje, komisija pa je na koncu izbrala Občino Medvode. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 mogoči z izboljšanjem upravljanja in razvoja kmetijstva
Slabšanje kakovosti in izginjanje življenjskih okolij zaradi spremembe rabe zemljišč in intenzifikacije kmetijstva sodita med najpomembnejše dejavnike zmanjševanja biotske pestrosti v Sloveniji. Ključen instrument naravovarstvene politike v Evropski uniji je omrežje varovanih območij Natura 2000, vendar usklajevanje proizvodnih in naravovarstvenih ciljev na teh območjih zahteva tehten premislek o načinu pridelave in uravnoteženju ekonomskih, proizvodnih in naravovarstvenih ciljev. Več >>>

[DOPPS] Svetovni dan ptic selivk
Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Ptice selivke večjega dela leta ne preživijo v Evropi, zato je za njihovo varstvo treba poskrbeti tudi izven naših meja. Prepoznavanje groženj, ki jim pretijo na selitvi in prezimovališčih, ter mednarodno sodelovanje so tako ključnega pomena za njihovo ohranjanje. Več >>>

[IPoP] Primer Rožnik – inšpekcija se je odzvala, kaj pa zdaj?
V javnost je prišla odločba naravovarstvene inšpektorice o zaustavitvi sekanja dreves na Rožniku v Ljubljani. Dobre štiri mesece po tem, ko je pozimi ljudi v Ljubljani vznemirjalo dogajanje na najbolj obljudenem mestnem hribu in so se mediji spotaknili ob neutemeljenost pripomb na način sekanja s strani nevladnih organizacij in civilne družbe, odločba kaže, da je bilo intenzivno sekanje starih zdravih dreves na Rožniku do neke mere v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave. Več >>>

Varstvo okolja

[Umanotera] Dogodek o uporabi načela “da se ne škoduje bistveno”
V maju se je v organizaciji Umanotere odvil dogodek o uporabi načela “da se ne škoduje bistveno” (ang. do no significant harm; DNSH). Namen je bil zainteresirane članice mreže Plan B za Slovenijo, ki jo koordinira Umanotera, seznaniti s tem relativno novim instrumentom Evropske komisije za vrednotenje naložb glede na njihov vpliv na okolje in naravo, seznanitev z nekaterimi dosedanjimi primeri njegove uporabe in razmislek o tem, kako načelo učinkovito uporabljati pri prizadevanjih v prihodnosti. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Podnebni meni za lokalno skupnost
Že 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti je postregla s posebnim menijem – več kot 100 udeležencev se je strinjalo s tem, da je nastopil »skrajni čas za preoblikovanje prehranskih sistemov v smeri spodbujanja bolj trajnostne in zdrave prehrane, saj to lokalnim skupnostim prinaša mnogotere koristi.« Dobre tuje in domače prakse že danes kažejo, da je pot do tja možna, poleg sprememb v prehranskih vzorcih pa je potrebna tudi večja podpora na ravni občin, regij, države ter EU. Več >>>

[Umanotera] Upor paradižnikov! Spletna soba pobega o podnebju in zdravju prijaznejši hrani
V Umanoteri so v sodelovanju s partnersko organizacijo Fundesplai pripravili digitalno sobo pobega Upor paradižnikov, z igranjem katere se lahko mladi na igriv način spoznavajo z bolj zdravo in trajnostno hrano. Pridružite se iskanju rešitve spora, ki so ga “zakuhale” naše netrajnostne prehranjevalne navade. Več >>>

[Umanotera] O podnebnih spremembah in (pre)hrani v času Tednov vseživljenjskega učenja
Umanotera nadaljuje z gostovanji po šolah s sodelovalno igro o podnebju in zdravju prijaznejši (pre)hrani, katere namen je na poučen in interaktiven način opolnomočiti učence in dijake o povezavi med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami. V Tednu vseživljenjskega učenja so tako gostovali na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana, kjer so se s tematiko (pre)hrane  v času podnebnih sprememb spoznavali dijaki 3. letnikov. Več >>>

Urejanje prostora

[Hiša!] Poziv mariborskim dvoriščem – Skupaj gradimo prostor
Ali sanjate o zelenem kotičku s cvetjem in metulji? Ali si želite oaze miru, kjer boste lahko srečevali svoje sosede ob skodelici čaja? Si želite svežega paradižnika z vašega vrta?

Projekt “Skupaj gradimo prostor” vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite. Skupaj s strokovnjaki (arhitekti, etnologi, arboristi …) boste najprej zasnovali, nato pa ob pomoči mentorjev in finančni podpori do 1000 EUR zgradili prostor pod soncem, ki bo dober za vas in za vaše sosede. Več >>>

[DKAS] Posodobljeni standardi ZAPS
Skupščina ZAPS je na 63. seji, ki je potekala 5. aprila 2023, potrdila posodobljene verzije prvih štirih standardov ZAPS, standarda ST ZAPS 05:2022 in ST ZAPS 06:2021 pa sta bila potrjena kot primerna za pričetek poskusnega obdobja. Za vseh šest zvezkov standardov se tako nadaljuje prehodno obdobje, v katerem bodo standarde še naprej preverjali in izpopolnjevali. Več >>>

[DKAS] Med Plečnikovimi nagrajenci 2023 tudi krajinski arhitekti Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali
Plečnikovo medaljo 2023 je v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila prejelo delo Vrtec Kočevje, enota Čebelica. Avtorji krajinske arhitekture so Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali, med avtorji arhitekture so Jure Hrovat, Ana Kreč in Katja Paternoster. Več >>>

[IPoP] Ozelenimo mesta
V torek, 30. maja 2023, je Mestna občina Krško gostila zdaj že tradicionalni, peti dogodek Spoznaj mojo dobro prakso, ki je tokrat potekal pod sloganom »Ozelenimo mesta« in opozarjal na rastoči pomen urejanja zelenih površin v urbanem okolju. Okoli 40 udeležencem iz občin in organizacij, ki se ukvarjajo z urejanjem javnih zelenih površin iz vse Slovenije, je dogodek ponudil priložnost, da preko izbranih primerov iz štirih občin (Bled, Kočevje, Ajdovščina in Maribor) obogatijo svoje znanje o urejanju javnih zelenih površin, se povežejo s svojimi kolegi iz drugih krajev in pridobijo nove ideje za delo v svojem okolju. Več >>>

Urbane politike

 

[IPoP] Zaključil se je globalni festival Jane’s Walk
Začetek maja zdaj že tradicionalno zaznamuje globalni festival Jane’s Walk z organiziranimi sprehodi, zasnovanimi kot skupinsko spoznavanje lokalnega okolja in skupnosti, kot način javnega razpravljanja o stanju v prostoru in kot ozaveščanje o pomenu hodljivosti mest. Globalni festival je letos potekal med 5. in 7. majem, vendar pa so se sprehodi pri nas začeli že konec aprila in trajali do druge polovice meseca maja. Več >>>

 

[IPoP] Jane’s Walk – Melje: Včeraj, danes, jutri
V sklopu globalnega festivala Urbani sprehodi Jane’s Walk so se udeleženci v petek, 5. maja 2023, mudili po Melju v Mariboru. Sprehodi, ki vsako leto potekajo prvi konec tedna v maju, letos pa pri nas tudi v drugi polovici maja, z opozarjanjem na pomen hoje v vsakdanjem življenju spodbujajo k odkrivanju skritih razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Več >>>

 

Drugo

 

[Društvo Humanitas] Podnebne migracije v Ugandi
V okviru projekta Onkraj zgodb (Beyond the Tales) se je odvil spletni seminar, ki ga je organiziral pridruženi projektni partner Environmental Alert iz Ugande. Poleg številnih navdihujočih osebnih pričevanj o izkušnjah s podnebnimi migracijami so se udeleženci na spletnem seminarju lahko seznanili tudi s podnebnimi migracijami na lokalni in nacionalni ravni v Ugandi, ki jih je v zanimivem predavanju predstavil profesor David Mfitumukiza z oddelka za geografijo, geoinformatiko in podnebne vede Univerze Makerere. Več >>>

 

[PIC] Individualna informiranja za ukrajinske begunce
Informiranja se nanašajo na področje začasne zaščite, torej informiranje o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz tega statusa ter o nadaljnjem vključevanju v slovensko družbo (zaposlovanje, šolanje, zdravstvo, urejanje pravnega položaja po prenehanju začasne zaščite, združevanje družine, pridobitev državljanstva in vrnitev v izvorno državo). Več >>>

 

[Focus] Odprto pismo: Evropa post-rasti je ključna za preživetje in razcvet
Ob bok drugi Beyond growth konferenci, ki je potekala v Evropskem parlamentu, je bilo objavljeno odprto pismo, v katerem več kot 400 civilnodružbenih skupin in strokovnjakov poziva, da je premik onkraj rasti ključnega pomena za preživetje in razcvet. Podpisali so ga tudi v Focusu. Več >>> 

 

 

Mednarodne novice

 

Prehranske krivice 2020 – 2022
Greenpeace International je objavil poročilo, ki prikazuje široko sliko 20 agroživilskih korporacij s celotnega sveta – največjih v sektorjih žit, gnojil, mesa in mlečnih izdelkov – ki svojo moč izrabljajo za pridobivanje ogromnega dobička svojim družbenikom, medtem ko milijoni ljudi na svetu živijo v lakoti. Ta sistem je potrebno reformirati, če želimo doseči konec lakote, kar je obenem trajnostni cilj Združenih narodov. Več >>>

Pravični prehod: Podnebna, energetska in razvojna vizija za Afriko
Možnost razvoja gospodarstev afriških držav omejujejo vsaj trije strukturni primanjkljaji: pomanjkanje prehranske neodvisnosti, pomanjkanje energetske neodvisnosti ter nizka vrednost izvoženih surovin v primerjavi z uvoženimi. Te primanjkljaji slabšajo afriške valute in ustvarjajo pritisk za zadolževanje v tujih valutah. Več >>>

Več denarja, več mesa: Države z višjimi dohodki morajo biti vodilne v procesu zmanjševanja
Prvo poročilo take vrste na svetu ponuja podrobne izračune količin hrane živalskega izvora, zaužite v 103 državah z najvišjimi in srednje visokimi prihodki. Porabo primerja s priporočili Lancetove diete za planetarno zdravje EAT in ponudi odstotke zmanjšanja, ki bi bili potrebni glede na vsako analizirano državo, da bi zagotovili zdravo prihodnost za ljudi in živali. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

1. do 30. 6. 2023 [CAS] Vurnikovi dnevi 2023
Z Vurnikovimi dnevi se od leta 2014 obeležuje spomin na arhitekta Ivana Vurnika, rojenega 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in umrl leta 1971. Dogodki v okviru praznika Krajevne skupnosti Radovljica, ki obeležujejo 139. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, bodo potekali od 1. do 30. junija 2023. Več >>>

8. 6. 2023 [CIPRA] Prenos bogastev Jelovice: Delavnica turizma v gozdnem prostoru
Kako na tako gozdnato bogatem območju, kot je Jelovica, načrtovati trajnostni turizem? Vabljeni, da se v četrtek, 8. junija, pridružite delavnici in se seznanite z možnostmi trajnostnega turizma v gozdnem prostoru. Več >>>

8. in 15. 6. 2023 [Trajna] Spečena zemlja II: Delavnica divje gline
Vabljeni na drugo delavnico divje gline iz najbolj znane gradbene jame v Ljubljani. Seznanili se boste s procesom čiščenja zemlje, naredili osnovno analizo sestave lokalne zemlje in s filtriranjem izločili glino. Po opravljeni delavnici boste opremljeni z znanjem, da boste lahko sami ekstrahirali glino tudi iz domačega travnika. Delavnica bo potekala 8. in 15. junija 2023 od 17:00 – 20:00, ter tretji dan po dogovoru, na Kraterju.

Delavnico bo vodil oblikovalec Rok Oblak. Več >>>

9. 6. 2023 [ZEK DPBK] 18. Ekopraznik v Novem mestu
Na novomeškem ekoprazniku bo na voljo bogata ponudba ekoloških pridelkov in izdelkov. Izvajala se bo tudi izmenjava semen, zato vabljeni, da prinesete stare avtohtone sorte semen, ki jih boste lahko zamenjali s semeni iz semenske zbirke. Več >>>

 

do 11. 6. 2023 [Focus] Otvoritev fotografske razstave Matjaža Krivica Uničevanje gozdov v Boliviji
Po poteh deforestacije v Boliviji se je Focus odpravil lansko jesen, skupaj z mednarodno priznanim fotografom Matjažem Krivicem in dolgoletno novinarko Dela Majo Prijatelj Videmšek, z namenom dokumentiranja in raziskovanja vzrokov uničenja gozda v tolikšnem obsegu. Fotografije Matjaža Krivica so med 25. majem in 11. junijem razstavljene na novem Kaskadnem trgu v Novem mestu, za tem pa se razstava seli v Maribor. Več >>>

13. 6. 2023 [Trajna] Dnevi odprtih vrat na Kraterju: Bokashi kompostiranje
Sezona obrokov s svežimi, sočnimi dobrotami z vrta se je pričela in z njo večja količina sočnih bioloških odpadkov. Te zanima, kako lahko s pomočjo kompostiranja oz. fermentacije hitreje prideš od kuhinjskih odpadkov do izvrstnega komposta? Pridi na dan odprtih vrat, kjer boste izdelali posip in se pogovorili o prednostih bokashi kompostiranja. Več >>>

15. 6. 2023 [Trajna] The School of Feral Grounds: Drugi seminar v ciklu spletnih predavanj
V preteklih tednih je društvo Trajna v okviru programa The School of Feral Grounds, ki je del mednarodnega projekta Future DiverCities, izvedla prvi dve izobraževanji na temo planetarne in urbane ekologije, v katerih so se pogovarjali o geološki dobi antropocena in o divjem urbanizmu mest 21. stoletja. Sredi meseca pa sledi novo predavanje. 15. junija 2023 ob 17:00 bodo sklop predavanj zaokrožili s spletnim predavanjem v merilu lokacije, obravnavali pa bodo divje ekosisteme kot laboratorije za razvijanje medvrstnega sodelovanja in skrbi. Več >>> 

20. 6. 2023 [Trajna] Dnevi odprtih vrat na Kraterju: Gobji eksperimenti
Na Zemlji naj bi obstajalo 3,8 milijonov vrst gliv, od katerih znamo gojiti samo nekaj 10 vrst. Na Kraterju bodo ustvarili poskusno gredico za vzgojo velikih dežnikaric (po domače marel) in travniškega kukmaka ter trosili spore mavrahov in njihov micelij. Več >>>

21. 6. 2023 [Focus] Projekcija filma Iluzija izobilja na Festivalu migrantskega filma in pogovor
Projekcija filma Iluzija izobilja na Festivalu migrantskega filma, kateri bo sledil pogovor Podjetja morajo odgovarjati za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja, bo potekala v Slovenski kinoteki ob 18:30. Več >>

27. 6. 2023 [Trajna] Dnevi odprtih vrat na Kraterju: Ambientalno + Veganska večerja
Na zadnji torek v mesecu društvo Trajna vabi na ambientalni večer in vegansko večerjo, kjer boste ob čaju in prigrizku, v njihovi novi Čajnici, skupaj doživljali zvočno spajanje s prostorom. Več >>>

29. 8. – 30. 9. 2023 [SDE] 5. regionalna konferenca Mreže evalvatorjev Zahodnega Balkana (WBEN5)
Slovensko društvo evalvatorjev septembra 2023 v Ljubljani organizira 5. konferenco evalvatorjev Zahodnega Balkana, ki nosi naslov Vrednotenje učinkov javnih politik – načela, metode in prakse. Pripravljen je že preliminarni program konference. Več >>>

 

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.