Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 31, marec 2023

10. marca 2023

 Uvodnik

 

Pomen ekološke funkcije lastnine narašča

Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora

Evropski parlament je novembra 2019 pred 25. podnebnim vrhom v Madridu razglasil podnebne in okoljske izredne razmere in napovedal 55 odstotno znižanje toplogrednih emisij do leta 2030. Organizacija združenih narodov (OZN) pa je oktobra 2021 na 48. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi na pobudo Slovenije in podobno mislečih držav sprejela resolucijo o pravici do zdravega, čistega in trajnostnega življenjskega okolja in z veliko podporo držav članic uveljavila to novo človekovo pravico na globalni ravni. Svetovni voditelji in znanstveniki nam sporočajo alarmantna dejstva o stanju okolja in opozarjajo na resnost razmer v okolju in družbi. Stanje okolja in podnebne spremembe ogrožajo dostop do vode in hrane, krčijo življenjski prostor ljudi in kritično ogrožajo zdravje in življenja ljudi ter narave oziroma njeno biotsko pestrost. 


 V skupnem interesu človeštva zato postaja, da družba na globalnem in lokalnem nivoju angažira vse možne vire za zaustavitev degradacije in izboljšanje stanja okolja in narave. V tem okviru se spreminja tudi pogled na rabo prostora, zemljišč in stavb. Skupni, torej javni interes varstva okolja in ohranjanja narave narašča in postaja vse pomembnejši, zato se spreminjajo tudi razmerja med javnim in zasebnim lastninskim interesom. V zadnjih tridesetih letih, odkar smo v Ustavo RS zapisali nedotakljivost lastninske pravice, hkrati pa tudi njeno rabo na način, da se zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine, se je stanje okolja na globalni in lokalni ravni tako poslabšalo, da je treba ekološko in socialno funkcijo lastnine ter z njima povezano smotrno rabo zemljišč in stavb na novo premisliti. Te opredelitve so namreč živi del ustave in ne morejo in ne smejo biti »zamrznjene« v nekem času, temveč se spreminjajo.

 

»Zemljišče je sestavni del širšega prostora. V primeru, ko je predmet lastninske pravice zemljišče, so omejitve njegove uporabe, uživanja in razpolaganja v javnem interesu neločljivo povezane s prostorskimi omejitvami. Prostor, ki je ljudem na razpolago za zadovoljevanje tako zasebnih kot javnih potreb, je namreč – tudi zaradi gospodarskega in širše družbenega razvoja – vedno bolj omejen. Omejenost prostora nujno zahteva skrbno načrtovanje njegove namenske in smotrne izrabe. Ustavno sodišče je tako že sprejelo stališče, da je prostor naravno bogastvo in nenadomestljiva dobrina. Bolj ko je pri določeni vrsti stvari poudarjen njen pomen za skupnost, večji manevrski prostor ima na razpolago zakonodajalec pri urejanju vsebine lastninske pravice«. (iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-139/15)

Pogoje rabe prostora, zemljišč in stavb določajo prostorski akti. Država in občine pogoje na podlagi zakona, prostorskih strateških aktov, ocene stanja in potreb določijo v izvedbenih prostorskih aktih, ki so temeljni pravni instrument uresničevanja ekološke funkcije lastnine (določijo način uživanja lastnine, npr. namensko rabo prostora, prostorske izvedbene pogoje za posege v prostor). Posebej pri posegih, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, so občine še vedno zadržane pri določanju in uveljavljanju pogojev rabe in prostorsko ureditvenih režimov (npr. uveljavljanje ambicioznejšega varovanja zelenih površin in dreves ter dodatnega ozelenjevanja, omejevanje širjenja neprepustnih talnih površin – kar so pomembni ukrepi blaženja učinkov podnebnih sprememb) zaradi bojazni, da bi lahko prišlo do odpora lastnikov in konfliktov glede morebiti nesorazmernega posega v zasebno lastnino. V današnjem času, ko je vendarle vse bolj nujno tudi skozi rabo (vseh) zemljišč in prostorskih prvin na določenih območjih pospešeno izvajati učinkovite ukrepe za zaustavitev degradacije okolja in narave ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ta bojazen postaja vse manj utemeljena.

 

Kaj pravita Ustava RS in Ustavno sodišče?

Za razumevanje lastninske pravice, opredeljene v 33. členu Ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja (s katerim se ta prispevek ne ukvarja), je treba upoštevati predvsem 67. člen. Skladno s tem zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da so zagotovljene njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (lastninsko pravico dopolni s socialno in ekološko vezanostjo lastnine).  Ker je ekološka funkcija posebej izpostavljena, pomeni, da je Ustava ne šteje le kot podvrsto socialne funkcije, temveč kot samostojno funkcijo, s katero varuje tudi javne interese varstva narave same po sebi.

33. člen Ustave varuje samo lastninsko pravico, ki pomeni uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju in zajema svobodo pridobivanja lastnine, pravico odtujevanja in zaupanje v pridobljene pravice. Vendar pa lastninska svoboda ni neomejena, zanjo namreč velja splošno določilo tretjega odstavka 15. člena Ustave, po katerem so človekove pravice omejene s pravicami drugih. Specifično pa je lastninska pravica posebej omejena še z določilom 67. člena in imperativom prvega odstavka 71. člena Ustave, po katerem zaradi smotrnega izkoriščanja zemljišč zakon določa posebne pogoje za njihovo uporabo. Na samem robu posegov v lastninsko pravico v imenu javnega interesa pa je še določilo 69. člena, ki kljub lastninski svobodi 33. člena določa tudi možnost razlastitve v javno korist proti nadomestilu v naravi ali odškodnini.

 

Ureditev rabe zemljišč na način, da kar najbolj pride do izraza njihova gospodarska, socialna in ekološka funkcija, narekuje tudi ustavno pooblastilo zakonodajalcu, da zaradi smotrnega izkoriščanja določi posebne pogoje za uporabo zemljišč (prvi odstavek 71. člena Ustave). (iz odločbe Ustavnega sodišča I-U 6717)

 

Socialna in ekološka vezanost lastnine pomeni, da mora imeti lastnina poleg individualistične funkcije (uresničevanje človekove svobode na premoženjskem področju) tudi funkcijo za celotno družbeno skupnost. Ravnanje z nepremičnino tako ne more ostati samo v sferi odločitve lastnika, temveč mora ta upoštevati tudi javni interes. Gre za »javnostni« element, po katerem ima skupnost pravico lastniku naložiti določene omejitve lastninske svobode. Bolj kot je izražen javni interes, večja je pravica skupnosti, da poleg lastnika gospodari z lastnino. Naloga zakonodajalca zato je, da uravnoteži individualistično funkcijo lastnine in javni interes gospodarstva, socialnih razmerij in varstva okolja. 

Ne glede na jasnost ustavnih določil je določitev, do kod nek zakonski režim še določa način uživanja lastnine oziroma kdaj gre za omejevanje lastninske pravice (ali celo tako omejitev, ki ima že elemente razlastitve, ki terjajo kompenzacijo), zahtevna. Dosedanja praksa Ustavnega sodišča se pri tehtanju usmerja najprej v presojo, ali ukrep zasleduje gospodarsko, socialno ali ekološko funkcijo (torej drugo ustavno vrednoto). Nato preizkusi, ali ukrep posega v samo varovano jedro lastnine, ki ga mora najprej ugotoviti od primera do primera (kaj je predmet lastnine in kakšen je njen namen). Bolj kot sta lastnikovo človekovo dostojanstvo in njegova osebna avtonomija povezana z določeno lastnino (lastnina za zagotavljanje eksistence, lastnina na podlagi naporov lastnika, pravna varnost položaja, možnost razpolaganja, pa tudi subjektivna uporabna vrednost za lastnika), ožje so možnosti zakonodajalca za omejevanje lastnine  oziroma strožja je presoja posega. Če se sodišče  prepriča, da njeno ustavno varovano jedro ni prizadeto, preveri še obstoj zakonodajalčevega razumnega razloga za določitev ukrepa, torej ali je ukrep primeren in nujen. Z ukrepom pridobljena korist mora tudi »odtehtati« težo posega. Na drugi strani tehtnice so javni interesi, ki pa so tudi v različni medsebojni hierarhiji. Zakonodajalec lahko torej omeji lastninsko pravico le, če s tem zasleduje gospodarske, socialne in/ali ekološke cilje, če je omejitev nujna za dosego teh ciljev in sorazmerna z doseženim ciljem.

 

Pomen posamezne lastnine za posameznikovo osebnost kot javni interes sta dinamični, skozi čas spreminjajoči se, kategoriji in je logično, da praksa US ne more temeljiti na izhodišču status quo. (Komentar Ustave RS 2019)

 

Zagotovitev ekološke funkcije lastnine pa je treba razumeti tudi v povezavi z 72. členom Ustave, po katerem je vsakomur v skladu z zakonom zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja. To pomeni, da mora država tudi z zakonskim določanjem načina uživanja lastnine skrbeti za zdravo življenjsko okolje, torej za zagotavljanje te ustavne pravice.

 

Lastninska pravica kljub temu, da 33. člen ne razlikuje med lastniki, ni za vse lastnike enaka, še posebej v luči tehtanja posegov vanje. V Sloveniji ne ločimo javne in zasebne lastnine. Lastniki, ki so javnopravni subjekti (npr. država, občine), pa so vendarle v zvezi s tehtanjem sorazmernosti posegov v lastnino v drugačnem položaju kot fizične osebe oz. pravne osebe zasebnega prava. Toleranca posegov v smislu določanja rabe lastnine je za javnopravne subjekte in tovrstno lastnino bistveno višja in vprašljivo je, če sploh kdaj načne ustavno varovano jedro lastnine.

 

Lastnina oseb javnega prava nazadnje vselej služi javnosti in ne zasebnim interesom posameznikov. (iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 219/2018)

 

Kaj pravi Evropsko sodišče za človekove pravice?

 

Tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic postavlja varovanje premoženja kot pomembno pravico pod svoj varstveni režim. Evropsko sodišče za človekove pravice pri posegih v lastninsko pravico prav tako tehta med upravičenji lastnika in javnimi interesi, ki so v ozadju ukrepa. Pri svojih odločitvah  je razvilo stališče, po katerem so javni interesi varstva okolja in narave ter varstva javnega zdravja javni interesi, katerih pomen narašča. Danes zato »finančni imperativi in celo nekatere temeljne pravice, kot je lastništvo, ne bi smeli imeti prednosti pred varstvom okolja, zlasti če je ukrepe določila država z zakoni.« (vodnik po sodnih primerih ESČP, 2022).

 

Ekološka funkcija lastnine v slovenskih zakonih

Ustava narekuje, da se z zakonom določi način uživanja lastnine, z zakoni pa se zagotavlja tudi zdravo življenjsko okolje. Zakon tako s svojimi ukrepi določa ekološko funkcijo lastnine na način, da zadovoljuje javne interese varstva zdravega življenjskega okolja, pa tudi narave same. Kljub temu pa nekateri zakoni tudi posebej, načelno ali specifično, opredeljujejo izvajanje ekološke funkcije lastnine:

 

o   Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v 17. členu določa načelo ekološke funkcije lastnine, ki zahteva, da je pri uživanju lastninske pravice treba (z zakonom) zagotoviti ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, ohranjanje naravni vrednot in biotske raznovrstnosti.

o   Zakon o ohranjanju narave (ZON) v 9. členu določa ekološko in socialno funkcijo lastnine, ki od lastnikov zemljišč zahteva, da na svojih zemljiščih dopustijo neškodljiv prehod drugim osebam in drugo splošno rabo v skladu z zakonom ter opravljanje nalog ohranjanja biotske raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih vrednot.

o   Zakon o gozdovih (ZG) že v opredelitvah pojmov (5. točka 3. člena) podrobno definira funkcije gozdov, ki so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija. V 5. členu določa, da se lastninska pravica na gozdovih uresničuje tako, da je zagotovljena njena ekološka, socialna in proizvodna funkcija in mora zato lastnik gospodariti z gozdovi v skladu z načrti gospodarjenja, dopustiti v gozdu prost dostop, čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, gob in zelišč. Republika Slovenija kot lastnik pa mora v svojih  gozdovih omogočiti tudi praktični pouk gozdarstva.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) ne določa ekološke, socialne ali gospodarske funkcije lastnine, opredeljuje pa več javnih interesov, ki jim mora slediti urejanje prostora. V 2. členu določa, da je namen urejanje prostora doseganje trajnostnega prostorskega razvoja tudi tako, da se kot cilji urejanja prostora, ki so v javnem interesu, med drugim omogočajo kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje, prehod v nizkoogljično družbo, prilagajanje na podnebne spremembe, varstvo okolja, ohranjanje narave, vse to pa so »ekološki« javni interesi. Določilo o opredeljenih javnih interesih v zakonu je treba jemati zelo resno in odražati se mora tudi v vseh režimih in ukrepih, ki jih zakon razvije v nadaljevanju besedila. Tako bi se morala tudi vsaka izjema, katerih število iz zakona v zakon vse bolj narašča, presojati v smislu, ali prispeva k uresničevanju uvodoma opredeljenih javnih interesov oziroma ali izjema, ki gre v korist zasebnemu lastniku, že ne izvotljuje tudi opredeljenega javnega interesa (na podlagi miselnosti »izjema je le izjema«, »ena ni nobena«, ne upoštevajoč, da lahko »izjema postane pravilo«).

 

Ekološka funkcija lastnine v današnjih razmerah in njeno uveljavljanje

Javni interes varstva okolja, ohranjanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, skratka ohranjanje in ponovno vzpostavljanje naravnega ravnovesja, ki bo omogočalo življenje tako človeku kot drugim bitjem na zemlji, narašča. Je skupni interes človeštva in uresničevati ga moramo vsi, vendar morajo k temu več prispevati tiste države, ki so zgodovinsko odgovornejše za stanje. Podnebne spremembe in hitro upadanje biotske raznovrstnosti, ki jih krepi pospešena degradacija okolja, sta dve največji grožnji obstoju človeštva. Te ugotovitve temeljijo na znanstvenih ugotovitvah, spoznanjih in projekcijah pristojnih mednarodnih znanstvenih teles. V hierarhiji javnih interesov je zato na samem vrhu, saj se nanaša na zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb človeka (hrana, voda, bivališče). V središču tega javnega interesa so človekove potrebe in zadovoljevanje teh skozi »lastništvo« narave, kar je posledica antropocentričnega pogleda na varovanje okolja. Ker pa je človek le del narave in bosta njegovo preživetje in dolgoročno vzdržen razvoj možna le z ohranitvijo naravnega ravnovesja in biotske pestrosti narave, se vrednote družbe usmerjajo k bolj biocentričnemu ali ekocentričnemu pogledu na varstvo okolja in ohranjanje narave.

Te spremembe v okolju in družbi bodo vplivale na bodoče tehtanje javnih interesov v uživanju lastnine in v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo večji poudarek na  javnih interesih, ki poudarjajo ekološke in socialne funkcije lastnine pred ekonomskimi interesi lastnika. Deloma se bo to zgodilo tudi zato, ker se v aktualnem stanju okolja interesi lastnika nepremičnine lahko tudi prekrivajo z javnimi interesi – tudi lastniku je v interesu denimo, da nima poplavlja kleti ob vsakem nalivu zato, ker je vsa ulica asfaltirana in brez zelenja. Lastnik je zainteresiran za več zelenja v soseski in manj neprepustnih tal, ker to skupaj učinkovito zadržuje padavinsko vodo in blaži negativne vplive močnih nalivov, pa tudi vročinskih udarov v lokalnem okolju. Na tak način/ S tega vidika se njegov lastniški in javni interes srečata.

 Tehtanje interesov z upoštevanjem načela sorazmernosti običajno opravi zakonodajalec, saj Ustava zahteva, da se uživanje lastnine določa z zakonom. To mora storiti dosledno in skrbno ter upoštevati standarde tehtanja. Pri urejanju prostora pa je treba to tehtanje izvesti tudi na nižji ravni, saj so za urejanja prostora pristojne lokalne skupnosti – občine. Vendar v  praksi vlada pomanjkanje volje za tovrstno tehtanje zaradi bojazni pred morebitnimi konflikti. Občine so zadržane glede določanja pogojev urejanja in uveljavljanja javnih režimov za posege urejanje prostora, za katere ni potrebno  gradbeno dovoljenje. Zelo aktualna je npr. dilema, ali ima občina pravico uvesti režim obvezne pridobitve dovoljenja za posek dreves na zemljiščih v zasebni lasti v naselju in na ta način pridobiti vpogled v ravnanje z odraslimi drevesi v zasebni lasti ali pa to morda predstavlja pretirano poseganje v lastninsko svobodo. Zelo verjetno so tovrstne skrbi tudi razlog za zadržanost občin pri sprejemanju in uveljavljanju odlokov o urejenosti naselij in krajine. Torej gre za vprašanje, ali občina lahko določi konkretne naravovarstvene in okoljevarstvene režime v svojih prostorskih izvedbenih aktih in jih nato tudi polno uveljavi s preprečevanjem in sankcioniranjem nedovoljenih ali neizvedenih ukrepov in ravnanj lastnikov (ki ne rabijo gradbenega dovoljenja), ne da bi s tem prekomerno posegla v lastninsko pravico.

 

Kot je bilo že omenjeno, je prostorsko načrtovanje ključni mehanizem uresničevanja ekološke in socialne funkcije lastnine, pri čemer mora slediti zgoraj naštetim javnim interesom. Ne glede na ustavno zahtevo o urejanju uživanja lastnine z zakonom (to je ZUreP-3) ne moremo pričakovati, da bi zakon lahko urejal konkretno uživanje vseh zemljišč in stavb v Sloveniji. Zato je torej prostorski izvedbeni akt tisti pravni akt, v katerega se morajo glede konkretne lastnine prenesti z zakonom opredeljeni načini  uživanja lastnine, ministrstvo, pristojno za prostor, pa bi moralo pri ureditvah, ki terjajo tehtanje med lastninskimi interesi in javnimi interesi, občinam pomagati s svojim strokovnim znanjem. 

 

Glede uveljavljanja določil prostorskih aktov pomeni ZUreP-3 glede na ZUreP-2 določen korak naprej. Po novem je občinska inšpekcija pristojna tudi za inšpekcijski nadzor nad skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora, podrobnejšimi pravili urejanja prostora in občinskim prostorskim izvedbenim aktom (285. člen). Ob tem niti ZUreP-3 niti pravilnik, ki ureja pripravo občinskega prostorskega načrta, ne govorita o prekrškovnih sankcijah, vendar pa lahko občina na podlagi 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov. Torej lahko občina z odlokom, s katerim uredi določeno področje, sprejme tudi kazenske določbe (npr. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško). Občinska inšpekcija je po Gradbenem zakonu (GZ-1) pristojna tudi za nadzor nad skladnostjo gradenj, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine (10. člen).

 

Ukrepe za uveljavljanja ekološke funkcije lastnine, ki so določeni v občinskem izvedbenem prostorskem aktu, je torej možno uveljaviti na vseh zemljiščih ne glede na lastnino, vendar pa je treba ob njihovem načrtovanju pretehtati njihovo sorazmernost v skladu z usmeritvami Ustavnega sodišča. Kljub temu bi morale občine denimo glede večjih zahtev po ohranjanju naravnih prvin in zelenih površin ter dodatnem ozelenjevanju urbanega okolja lastnike podpreti s tehnično podporo, znanjem, strokovno ali drugo pomočjo, s katero bi lastnike spodbujale pri varovanju naravnih prvin in vzpostavljanju kakovostnih zelenih in ozelenjenih površin.

 

Viri:

o   European Court of Human Rights, Guide to the case-law of the European Court of Human Rights, Environment, updated 2022

o   Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Lovro Šturm, Fakulteta za državne in evropske študije, 2010

o   Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Matej Avbelj, Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, 2019

o   Odločitve Ustavnega sodišča RS U-I-98/04 (Uradni list RS, št. 120/2006), U-I-40/06 (Uradni list RS. št. 112/2006), U-I-139/15 (Uradni list RS št. 74/2020), U-I-151/15 (Uradni list RS št. 90/2020), U-I6/17 (Uradni list RS št. 46/2019), U-I-148/19 (Uradni list RS št. 60/2022), U-I-60/98 (Uradni list RS št.  56/1998)

o   Odločitve Vrhovnega sodišča Sklep X Ips 134/2013, Sklep X Ips 164/2013, Sodba II Ips 219/2018

o   Pličanič, Senko, Temelji ekološkega prava, zbirka Scientia Institia, Cankarjeva založba, 2003

o   Rijavec, Matic, Ekološki vidik zasebne lastnine, Magistrsko delo, Nova univerza Evropska pravna fakulteta, 2021

o   Virant, Gregor, Komentar ustave RS, Zakonsko določanje načina pridobivanja in uživanja lastnine, 2002

o   Virant, Gregor, Komentar Ustave RS, Razmejitev do 69. člena (razlastitev) – »Razlaščujoči posegi«, 2002

o   Zobec, Jan, Komentar Ustave RS, Lovska pravica, 2011

o   Zobec, Jan, Komentar ustave RS, Meje učinkovanja ustavnega jamstva lastnine, 2011

 

Aktualno v okviru mrež

 

Pripombe in predlogi na osnutek Pravilnika o pomembnejših dosežkih, pogojih in merilih za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja
Ministrstvo za okolje in prostor je 11. 1. 2023 podalo v javno razpravo Pravilnik o pomembnejših dosežkih, pogojih in merilih za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja, na katerega sta pripombe in predloge podali tako mreža Plan B za Slovenijo kot Mreža za prostor.

Pripombe na osnutek Smernic za sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Ministrstvo za javno upravo je z namenom tvornega sodelovanja z nevladnimi organizacijami pripravilo predlog smernic za sodelovanje ministrstev in vladnih služb z nevladnimi organizacijami. Nanj sta se družno odzvali mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor. Več >>>

Vir: Arnaud Mesureur, Unsplash

Pobuda za mnenje Ustavnega sodišča o skladnosti sporazuma CETA z Ustavo RS
V mreži Plan B za Slovenijo smo na vse voditelje v Sloveniji naslovili pobudo, da na podlagi 160. člena Ustave Republike Slovenije Ustavno sodišče zaprosijo za mnenje o skladnosti sporazuma CETA z Ustavo RS. Več >>>

Vir: Jackson Hendry, Unsplash

Okrevajmo pametno
Umanotera je v četrtek 2. februarja za članice mreže Plan B za Slovenijo organizirala spletni seminar na temo priprave poglavja REPower in novelacije Načrta za okrevanje in odpornost. Na webinarju je bil predstavljen kontekst, zaradi katerega morajo države članice pripraviti dodatna REPower poglavja in novelirati Načrte za okrevanje in odpornost ter s tem povezana pravila, ki jih trenutno še oblikuje Evropska komisija. Na dogodku je gostovala tudi državna sekretarka Tina Seršen (MOPE), ki je predstavila stanje priprave poglavja REPower v Sloveniji. Več >>>

Morda je slika naslednjega: 1 oseba in besedilo

Idejni zajtrk 2023
24. marca 2023 se bomo članice Mreže za prostor ponovno zbrale na Idejnem zajtrku. Na njem bomo prisluhnile idejam naših sočlanic, ki nastajajo v okviru razpisa za Podnebne akcije. O njih bomo nato razpravljale in na koncu glasovale. Na tak način članice demokratično razdelimo sredstva, ki so v ta namen predvidena v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor. Več >>>

Vir: Mreža za prostor

Vračamo naravi – podprimo EU Zakon o obnovi narave
Podnebne spremembe in upad biotske raznovrstnosti sta glavni grožnji obstoju človeštva. Zadnje poročilo podnebnih strokovnjakov (šesto IPCC poročilo), ki se osredotoča na prilagajanje podnebnim spremembam, opozarja na alarmantnost stanja in poudarja, da je obnova narave ključni del rešitve. Tako mednarodna skupnost kot Evropska komisija sta v letu 2022 naredili pomembne korake naprej k doseganju cilja obnove narave. Več >>>

Morda je slika naslednjega: jelen, trava in narava

Vir: Kampanja Restore Nature

Za krepitev biodiverzitete na nacionalni ravni počrpamo premalo EU sredstev
Biotska raznovrstnost v EU vztrajno upada, zato so bili storjeni resni koraki za zaviranje tega procesa in obnovo narave – sprejeta je bila Biodiverzitetna strategija do 2030, Evropska komisija je v postopek sprejema podala predlog Zakona (uredbe) o obnovi narave, krepitev biodiverzitete mora biti del nacionalnih programov skupne kmetijske politike, črpanja kohezijskih sredstev in sredstev sklada za okrevanje in odpornost. Krepitev biodiverzitete in na naravi temelječe rešitve so, poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, tudi ključni ukrep v prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb in predvsem prilagajanju nanje. Več >>>

yellow and black bee on brown rock during daytime

Vir: S N Pattenden, Unsplash

 

Iz aktivnosti članic

Trajnostna mobilnost

[MKM, EBM] Mariborska kolesarska mreža na Festivalu ponovne uporabe
Ekologi brez meja v sodelovanju z družbo ZEOS organizirajo 2. Festival ponovne uporabe, ki bo tokrat potekal v Mariboru. Cilj festivala je predstavitev lokalnih gonilnih sil na področju ponovne uporabe in popravil. Mariborska kolesarska mreža bo na festivalu sodelovala s predstavitvijo “Bajk kuhne”, preteklega projekta “Sklenimo krog” in izvajala brezplačna popravila koles za obiskovalce. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela
Marca 2023 v Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela za obnovitev travniških habitatov v okviru projekta PoLJUBA. Odstranjujejo lesno vegetacijo, da bodo lahko povečali travniške površine. Vse obiskovalce naprošajo, da so med sprehajanjem pozorni in v celoti upoštevajo signalizacijo (opozorilne table) v rezervatu. Več >>>

[DOPPS] Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?
Znano je, da biotska raznovrstnost vsako leto upada. EU si prizadeva ta problem odpraviti s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri naj bi imela ključno vlogo pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti tako javno kot tudi zasebno financiranje EU. Več >>>

[DOPPS] Naravoteka Slovenije
Sistem NarcIS – Naravoteka Slovenije, ki bo zgrajen do konca leta 2024, bo uporabnikom prek spletnih aplikacij nudil katalog živalskih in rastlinskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. V Sloveniji še nimamo informacijskega sistema, ki bi uporabnikom na enem mestu nudil naravovarstveno pomembne podatke, saj posamezne organizacije z različnih področij delovanja le-te hranijo v svojih lokalnih zbirkah, zato je dostop do njih, kljub temu, da gre v veliki meri za načeloma javno dostopne podatke in informacije, izredno otežen. Več >>>

 

[DOPPS] Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!
Od 15. 2. 2023 velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo. Več >>>

[DOPPS] Skupaj veliko uharico popisujemo že 25 let
Popis velike uharice je družaben dogodek, ki pomaga, da vrsto lahko še uspešneje varujemo. Na popisu združujemo koristno s prijetnim in prav vsak od obiskovalec doprinese, da se lahko popiše veliko območje in je druženje po popisu prijetnejše. Več >>>

[DOPPS] Čas je za obnovo mokrišč
Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo. Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Duh časa] Akcija Prinesi male aparate
Akcija »Prinesi male aparate«, ki jo je izvajalo podjetje ZEOS d.o.o., je potekala med 1. in 21. oktobrom 2022 v Mestni občini Ljubljana in je vključevala tudi društvo Duh časa. Sodelovali so kot zbirna točka za odsluženo računalniško opremo, ki so jo (tisto še uporabno) usposobili in podarili ciljnim skupinam. V akciji se je sicer zbiralo delujoče in nedelujoče male aparate, računalnike, računalniško opremo in TV sprejemnike/monitorje. Več >>>

 

[EBM] S konkretnimi ukrepi za manj zavržene hrane v javnih ustanovah
Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in občina Škofja Loka nadaljujejo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočajo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov. Več >>>

 

[EBM] Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slabo tretjino (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice. Več >>>

 

[EBM] O plastiki skozi video objektiv

Na YouTube kanalu Ekologov brez meja lahko od preteklega novembra mesečno spremljate 10-20 minutne (po)govore o plastiki z različnih zornih kotov. Kot se je za lanski evropski teden zmanjševanja odpadkov na temo tekstila spodobilo, so se najprej posvetili povezavi med plastiko in modno industrijo. Več >>>

 

[EBM] Prva dva gostinska ponudnika na poti do zero waste
Ekologi brez meja so 23. februarja predstavili prvi dve restavraciji na poti do zero waste in ob tej priložnosti organizirali okroglo mizo o odpadkih v turizmu. Prejemnikoma naziva zero waste, Blatnikovemu hramu in Gostilni Mrak, so se za omizjem pridružili predstavniki Slovenske turistične organizacije, nacionalne zero waste organizacije in prvi prejemnik poslovnega zero waste certifikata na svetu, Ribno Alpine Resort. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Focus] Mesa Slovenci pojemo preveč, kar negativno vpliva tako na zdravje kot okolje
Po podatkih Statističnega urada RS je 2021 povprečen prebivalec Slovenije porabil 89 kg mesa na leto (1,71 kilograma mesa na teden, od tega 1,04 kilograma rdečega). Z izjemo mesa drobnice, smo Slovenci pri vseh kategorijah mesa po porabi nad evropskim povprečjem. Številke nedvoumno kažejo, da zaužijemo preveč mesa. Več
>>>

 Urbane politike

 

[IPoP] Nova stanovanja, kaj pa družbena infrastruktura?
V medijih lahko ponovno spremljamo poskuse zasebnih investitorjev nove stanovanjske gradnje v Ljubljani doseči, da bi namesto načrtovanih enot otroških vrtcev lahko zgradili več stanovanj. Na srečo so za načrtovanje vrtcev pristojne javne oblasti. Vrtci pa so, podobno kot šole in parki, prvine družbene infrastrukture, s katerimi morajo biti v duhu moderne doktrine urbanističnega načrtovanja ustrezno preskrbljena vsa stanovanjska območja. Več >>>

 

Drugo

[Umanotera] V Planici gostoval posvet o trajnostnih dogodkih
“Čas je, da tudi pri organizaciji dogodkov od zelenih besed preidemo k zelenim dejanjem,” se je strinjalo več kot 140 organizatorjev dogodkov – predstavnikov občin ter turističnih in športnih organizacij, ki so se odzvali povabilu Umanotere in FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023 in so se na strokovnem posvetu o trajnostnih dogodkih seznanili z dobrimi praksami ter razpravljali o različnih vidikih bolj trajnostne organizacije (športnih) dogodkov. Več >>>

[Umanotera] Svetovnemu prvenstvu v Planici ob rob: večina pričakuje ukrepe, vključno s športniki
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v dolini pod Poncami predstavlja izjemen dogodek z vrhunskimi dosežki športnikov, ki se bo odvijal v naravnem okolju ene najlepših dolin naše države. Velika nacionalna in mednarodna pozornost ponujata odlično priložnost, da se hkrati opozori tudi na pereče okoljske izzive. Čeprav bodo od 21. februarja do 5. marca prizorišče zavzeli športniki, bo tema trajnostnosti ostala prisotna. Kako to? Več >>>

[Morigenos] Delo z naravo
Društvo Morigenos je v sklopu projekta Center o delfinih, ki ga sofinancirata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, organiziralo dogodek Delo z naravo. Posameznikom, ki jih zanima naravoslovje, so predstavili organizacije in podjetja, ki delujejo na področju naravovarstva, njihove aktivnosti in dogodke ter z njimi povezana delovna mesta in prostovoljstvo. Več >>>

[Focus] Podnebni štrajk 2023: Jutri je prepozno
Zapis Suzie Vanoosten, v katerem razmišlja o nujnosti stopnjevanja protestnih aktivnosti po vsem svetu in o tem, zakaj je tako pomembno, da se tudi sami udeležimo protestov ter aktivno soustvarjamo podnebno gibanje. Prispevek je v angleškem jeziku. Več >>>

{/sliders}

Mednarodne novice

 

{slider Zanima me več}

Zakaj nevtralna mobilnost potrebuje odrast?
Elektrifikacija je nujen korak v smeri trajnostne mobilnosti, a ne zadostuje. Mobilnost 21. stoletja zahteva več kot zgolj preusmeritev na vire čistejše energije. Več >>>

Boj proti zelenemu zavajanju na področju živinoreje
Skupne emisije 15 največjih svetovnih podjetij s področja mesne in mlečne industrije presegajo posamezne emisije ExxonMobil, BP in Shell. Podjetja pogosto komunicirajo ambiciozne podnebne cilje, a je njihova retorika običajno prežeta z zelenim zavajanjem. Katere taktike uporabljajo? Več >>>

Zakaj ljudi skrbi za okolje?
Nova študija analizira faktorje, ki motivirajo skrb Evropejcev za podnebje in podnebne spremembe. Večina evropske populacije podnebnih sprememb in energetike ne smatra kot nujnih na ravni državnih politik. Je pa podpora javnosti ključna pri vzpostavljanju in omogočanju trajnostnih okoljskih politik znotraj demokratičnih družb. Več >>>

{/sliders}

Napovednik dogodkov

13. 3. 2023 [Umanotera] Pogovor in ogled filma Nažrli se bomo do smrti
V sklopu Festivala dokumentarnega filma bo 13. marca ob 16.30 potekala projekcija filma Nažrli se bomo do smrti. Sledila bo okrogla miza, na kateri bo sodelovala članica Umanotere Nika Tavčar, ki med drugim že več let preučuje trajnostno oskrbo s hrano. Več >>>

 

14. 3. 2023 [EBM] Pogovor in ogled filma Smeti naše vsakdanje
V sklopu Festivala dokumentarnega filma bo 14. marca ob 18.20 potekala projekcija filma Smeti naše vsakdanje. Sledil bo pogovor s strokovnim vodjem Ekologov brez meja, Jako Kranjcem, ki se v organizaciji že zadnje desetletje posveča preprečevanju nastajanja odpadkov, izboljšanju ravnanja in zmanjševanju onesnaževanja na ravni držav, občin, podjetij in posameznikov. Več >>>

 

18. 3. 2023 [EBM] Pridružite se najlažji čistilni akciji na svetu
Pomlad ni čas samo za tradicionalne čistilne akcije v naravi, temveč tudi za čiščenje naših digitalnih smeti – to akcijo lahko opravimo kar v udobju domačega naslonjača, zato je za mnoge to najlažja čistilna akcija na svetu. Pridružite se čiščenju, ki ga 18. marca pod okriljem mreže Let’s do it v Sloveniji organizirajo Ekologi brez meja. Več >>>

 

22. 3. 2023 [Humanitas] Bralni krožek Hiše svetov: O imperializmu
Manjši del ljudi in sveta bogati, potrošne dobrine v tem delu so na voljo v enormnih količinah, v večjem delu sveta pa pustoši revščina. Kako je to mogoče? Kakšni so razlogi in posledice črpanja naravnih virov na svetovni kapitalistični periferiji in kakšno vlogo imajo pri tem vojaški spopadi? Kdo izvaža demokracijo in kakšni interesi stojijo za posredovanji na tujem? Več >>>

 

22. 3. 2023 [Prostorož] Dobra praksa Občine Kamnik: Kreativna četrt Barutana
Številne slovenske občine se soočajo z izzivom oživljanja nekdanjih industrijskih objektov, ki so danes prazni. Hkrati občine iščejo tudi načine, kako v kraju zadržati mlado delovno silo, ki deluje na področju kreativne ekonomije, enem od sektorjev z največjim potencialom za rast. Občina Kamnik v zadnjih letih uspešno in proaktivno naslavlja oba izziva hkrati. V sodelovanju z lokalnim kulturnim in kreativnim sektorjem ter Javnim zavodom za kulturo Kamnik oživlja območje Barutane, nekdanje tovarne smodnika, ki počasi postaja novo kulturno in podjetniško središče mesta. Več >>>

 

22. 3. 2023 [EBM] Festival ponovne uporabe v Mariboru
Ekologi brez meja v sodelovanju z družbo ZEOS organizirajo 2. Festival ponovne uporabe, ki bo po uspešni krstni izvedbi v Kranju tokrat potekal v Mariboru. Cilj festivala je predstavitev lokalnih gonilnih sil na področju ponovne uporabe in popravil. Festival bo potekal v sredo, 22. marca, med 12. in 17. uro na ploščadi pred IZUM-om. Več >>>

 

23. 3. 2023 [IPoP, CIPRA] Usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka
Pomlad prihaja in program Aktivno v šolo in zdravo mesto ponovno vabi šole, občine, učitelje in druge zainteresirane k organizaciji spremljane hoje in kolesarjenja v šolo za najmlajše. Za vse, ki za svoje šolarje želite organizirati ali pa že načrtujete izvajanje Pešbusa in Bicivlaka, organizirajo kratko usposabljanje. Srečali boste izkušene izvajalce in izvedeli vse potrebno za prvi zagon izvajanja. Več >>>

 

24. 3. – 1. 4. 2023 [Hiša!] Festival sprehodov 2023
Kmalu se boste lahko znova sprehajali po mestnih ulicah in trgih ter spoznavali zgodbe, ki delajo naše mesto tako zelo posebno. Tako zelo mariborsko. Letos bodo pokukali tudi drugam. Celo v prestolnico. Več >>>

25. 3. 2023 [Focus, MKM] Dan za Stražun
Pod okriljem platforme Dovolj za vse – trajnostno upravljanje virov skupnosti bo organiziran dogodek Dan za Stražun. Urbani gozdovi, kot je Stražun, so danes redkost, a so sploh v času spreminjanja podnebja izjemnega pomena za mesto. Kako torej varovati, urediti in upravljati Stražun? Na dogodku bo sodelovala tudi Mariborska kolesarska mreža s predlogi za prometno ureditev Stražuna.Več >>>

30. 3. 2023 [Destilator] Rusty Vintage: Destilator pop-up in tiskarska delavnica
Rusty Vintage tekstilne zavržke spreminja v kolekcijo unikatnih kosov z ročnim zarjavelim potiskom. Med 17. in 18. uro se lahko pridružite praktični delavnici, na kateri lahko natisnete lasten motiv na svoja oblačila, ki jih prinesete s seboj. Več >>>

do 1. 5. [SDE] Poziv za prispevke
Slovensko društvo evalvatorjev 29.-30. septembra 2023 v Ljubljani organizira 5. Konferenco evalvatorjev Zahodnega Balkana, ki nosi naslov Vrednotenje učinkov javnih politik – načela, metode in prakse. Programski odbor vabi avtorice/je k predložitvi povzetkov prispevkov (od 300 do 500 besed) za predstavitev na konferenci, in sicer do 1. maja 2023. Več >>>

26. 5. 2023 [Umanotera, Focus] 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti
Trajnostna oskrba s hrano je osnova suverenosti in odpornosti vsake skupnosti, hkrati pa eden najmočnejših vzvodov za naslavljanje podnebne in ekološke krize. Na konferenci bodo Žiga Malek z Vrije Universiteit Amsterdam, Ana Frelih-Larsen z Ecologic Institute in predstavniki dobrih praks lokalnih skupnosti naslavljali vprašanja: Zakaj je prehod na trajnostne prehranske sisteme nujen? Katere strateške usmeritve in politike ga že podpirajo? Kako nekatere lokalne skupnosti že danes aktivno spodbujajo pridelavo in potrošnjo podnebju in okolju prijaznejše hrane? Kakšne koristi jim to prinaša? Več >>>

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.