Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 30, februar 2023

7. februarja 2023

 Uvodnik

 

Za zdravo življenjsko okolje se bo treba boriti!

Aljoša Petek, PIC

Vrednote, ki jih nosite bralke in bralci tega uvodnika, so večinoma usklajene. Tu smo, da si prizadevamo za dolgoročno trajnosten in boljši, bolj pravičen jutri. In ne glede na to, kako iracionalno in skoraj nemogoče se nam vsem zdi, da lahko ljudje razmišljajo tudi drugače in zasledujejo zgolj svoje osebne, bolj natančno – materialne koristi, se na tej točki že, upam da, dobro zavedamo stanja v družbi. Pa tudi tega, kako je politična moč v njej porazdeljena. Kot pravi Douglas Adams v svoji knjigi, ki služi kot navdih – Brez panike! Prišel je novi Štoparski vodnik po varstvu okolja

 

Kot idealisti in kot trmasti ljudje bi si vsi želeli, da bi bili naši predlogi slišani in upoštevani. Še posebej, ko se načrtujejo spremembe v okolju in ne takrat, ko so spremembe že v celoti koncipirane. Temu žal v praksi, še posebej na področju varstva okolja, ohranjanja habitatov in vsega živega ter načrtovanja poseganja in sprememb v našem življenjskem prostoru, ni vselej tako. Samo na PIC smo v zadnjih dobrih desetih letih opravili že več kot za eno celo leto delovnih dni brezplačnih pravnih svetovanj posameznim fizičnim osebam, NVO in civilnim iniciativam, kako se vključevati v birokratske upravne in sodne postopke in kako sebe ali naravo zavarovati proti interesom na drugi strani. Promocija našega dela? Pravzaprav niti ne – zaključek vsega tega dela je, da državna ter lokalna oblast, še posebej pa investitorji, civilne družbe ne slišijo. Pa če še tako iščemo posamezne primere dobre prakse, sistemsko o njej ali o dobremu pristopu ne moremo govoriti. Vloga civilne družbe je pravno gledano pomaknjena na zaključke postopkov. Na zaključek prostorskega načrtovanja, na zaključek presoje vplivov na okolje (in podnebje), na zaključek strateškega načrtovanja, na zaključek priprave predpisov, na zaključek pridobivanja gradbenih dovoljenj in tako dalje.

Oblast in investitorji, še posebej v večjih infrastrukturnih projektih, večinoma slišijo le veljavne predpise, močan politični pritisk, izjemno angažirano sodelovanje v postopkih ali sodbe sodišč. Cilj je, da enkrat temu ne bo več tako. Temu služi tudi novi Štoparski vodnik po varstvu okolja.

Vsi si želimo, da se ne bi rabili vključevati v zapletene ter dolgotrajne upravne in sodne postopke, ki se tičejo varstva okolja in da bi bili smiselno vključeni v čim zgodnejšo fazo koncipiranja strategij, predpisov in posegov v okolje. Da pa bomo do te točke prišli, na PIC trdno verjamemo, da bo najprej treba (tudi) čez upravne in sodne postopke, čez instrumente neposredne demokracije in tudi čez marsikateri postopek sprememb predpisov in strateških dokumentov. Odločitve sodišč namreč oblasti in vsem subjektom v državi postavljajo minimalne standarde, od katerih ne morejo odstopati. Predpisi in strategije narekujejo pravila delovanja družbe. Neposredna demokracija pa omogoča nadzor nad izvoljenimi predstavniki družbe, ki svojih volivk in volivcev zaradi znanih ali neznanih razlogov preprosto ne upoštevajo.

Vsi ti instrumenti in še številni drugi postopki, napotki in nasveti so na preprost način predstavljeni v Štoparskem vodniku po varstvu okolja. Gre za prvi res poenostavljen priročnik s področja varstva okolja v Sloveniji s pravne perspektive, ki je namenjen nevladnim organizacijam, civilnim iniciativam in seveda fizičnim posameznicam in posameznikom. V vodniku so na poenostavljen način predstavljeni vsi najpomembnejši postopki varstva okolja in narave na nacionalni in, kadar ta ne uspe, tudi na mednarodni ravni. Prelistajte vodnik in kliknite na naslov, ki vas zanima. Če boste kadarkoli potrebovali nadaljnjo pomoč, pojasnila, imeli dodatna vprašanja ali pa nam boste želeli sporočiti, kako naj vodnik še izboljšamo, smo vam na voljo preko Zelene svetovalnice. Ne pozabite, da vodnik obstaja – želimo vam uspešno štopanje.

Nasvidenje in hvala za vse ribe!

 

Aktualno v okviru mrež

 

Razprava potrdila utemeljenost dvomov o preudarnosti sekanja na Rožniku
Uspelo nam je odpreti javno strokovno razpravo o ravnanju z gozdom na Rožniku! V dobrih dveh tednih je organizirani civilni družbi uspelo, da je odziv prebivalcev in opazovalcev na sekanje dreves na ljubljanskem Rožniku premaknila v polje širšega strokovnega, sedaj pa tudi političnega zanimanja. Več >>>

Poziv članicam mreže Plan B za Slovenijo k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa mreže
V okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo objavljamo tretji poziv za članice mreže k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa. Rok za oddajo prijavnic je 6. marec 2023. Več >>>


Kmalu bo odprt razpis za Idejni zajtrk 2023
Letošnji razpis za Idejni zajtrk, na katerem bodo izbrane letošnje Podnebne akcije, se bo odprl 22. februarja 2023. Vabljeni, da začnete oblikovati projektne ideje, ki bi jih želeli izvesti v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, in k povezovanju z drugimi članicami, v kolikor razmišljate o skupni prijavi. 

 

Iz aktivnosti članic

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Letos v Sloveniji gostimo milijonsko jato pinož
Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju. Več >>>

[Umanotera] Izjava Umanotere ob izsekavanju Rožnika
V Umanoteri se pridružujejo zaskrbljenosti zaradi obsega in načina izvedbe sečnje v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ogorčeni so nad ravnanjem ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove in Mestne občine Ljubljana, ki se pred grobim posegom v mestni gozd nista posvetovali z relevantnimi strokovnimi institucijami in zainteresirano javnostjo. Več >>>

Varstvo okolja

[Focus] Recimo ne hitri modi in zelenemu zavajanju!
Tekstilna industrija je druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. Danes kupimo 60 % več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo. Več >>>

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Skupnostna znanost nujna za skupno iskanje rešitev, pravijo Pirati plastike
Učenci in dijaki iz 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali v mednarodnem raziskovalnem projektu Pirati plastike. Sodelujoči pedagogi in raziskovalci pred objavo rezultatov izpostavljajo številne pozitivne učinke skupnostne znanosti – tako za mlade kot za znanost. Več >>>

[EBM] Nekaj idej za novoletne zaobljube
Saj vemo, kako je z novoletnimi zaobljubami. Večinoma so obsojene na propad. Bi tokrat poskusili nekaj drugega? Namesto da se obljub 100 % držimo en teden, jih imejmo raje vsaj delno v mislih celo leto. Še lažje bo, če jih zapišemo in se jih lotimo po korakih z jasno določenimi cilji. Ker o dietah in športnih podvigih nimajo pojma, so Ekologi brez meja za vas pripravili nekoliko drugačen seznam. Več >>>

[EBM] Pregled rezultatov za leto 2021/2022 na področju zero waste občin
V letu 2021 se je mreži zero waste občin pridružilo 7 novih, in sicer Mestna Občina Kranj z okoliškimi občinami Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko ter občini Škofja Loka in Železniki. Na Gorenjskem je tako skupaj kar 10 občin, ki so se zavezale k zmanjševanju odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi. Dolgoročni cilj je tudi regijsko sodelovanje in optimizacija implementacije zero waste ukrepov na tem območju. Več >>>

[EBM] Kaj čaka svet v 2023?
Navkljub napredku in večim zmagam v 2022 se celokupno stanje še vedno slabša in zahteva večjo radikalnost ukrepanja na vseh ravneh. V 2023 nas čaka več pomembnih globalnih srečanj, vrhov; od podnebnih do plastičnih in drugih. Na evropski in domači ravni cel kup nove zakonodaje. Ali bodo ti okvirji zadostni, ne bomo vedeli še več let. Več >>>

Urejanje prostora

[DKAS, CIPRA, IPoP] S projektom »Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike« se Slovenija poteguje za Nagrado Sveta Evrope za krajino
Projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike« je sprožil vključujoč proces priprave rešitev za celovito varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine kot podlage za kasnejšo pripravo Krajinske politike Slovenije. Ugotovitve in rešitve so bile pripravljene s strokovnim analitičnim delom in vključevanjem širokega kroga deležnikov, kar je omogočilo razpravo in izmenjavo mnenj tudi izven strokovnih krogov. Tako pripravljen koncept za oblikovanje Krajinske politike Slovenije zagotavlja, da bo varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine bolj celovito in usklajeno ter bo vključevalo vse razsežnosti krajine – njene okoljske, socialne, ekonomske, kulturne in estetske vrednosti. Več >>>

Urbane politike


[IPoP] Šest slovenskih občin po zgledu Idrije povezalo lokalno skupnost
Občina Idrija je z izkušnjami, pridobljenimi preko sodelovanja v programu URBACT, uresničila idejo mestne dnevne sobe. S svojo participativno zasnovo in uspešnim delovanjem so bili prepoznani tudi kot URBACT dobra praksa. Svoje izkušnje so nato v letu 2021 in 2022 predali šestim slovenskim občinam, združenim v URBACT pilotnem projektu Pobuda za prenos dobre prakse. Več >>>

Drugo


[Focus] Focus 20 let
Focus praznuje prvih 20 let! Začelo se je l. 2003, predvsem z uličnimi akcijami, v dvajsetih letih pa je iz tega zrasla mednarodno prepoznana organizacija s trinajstimi zaposlenimi, od katerih še vedno prevladujejo ženske. Več >>>

 

[Focus] Odrast – imamo možno rešitev, imamo alternativo
Zapis dr. Lidije Živčič o odrasti kot alternativi obstoječemu sistemu, bistvenih poudarkih koncepta in slabostih BDP kot kazalca razvitosti, v katerem zavrne tudi nekaj pomislekov, ki se pojavljajo ob predlogih odrastnikov. Več >>>

 

[IPoP] Inventura leta 2022
V preteklem letu so na IPoP skupaj s partnerji in občinami nadaljevali s kampanjami in oblikovanjem načrtov za spodbujanje aktivne mobilnosti na kratke razdalje, podpirali šole in občine pri izvajanju spremljane hoje v šolo s Pešbusom, se ukvarjali s parkirnimi politikami, javnim potniškim prometom, procesi oživljanja mest, zagovorništvom strokovnega ravnanja z mestnimi drevesi in urejanja zelenih in drugih javnih površin, pa s stanovanjsko problematiko ter mreženjem in širjenjem znanja za prilagajanje na podnebne spremembe. Več >>>

 

[Umanotera, Humanitas] Smernice za mladinsko delo na področju podnebnih migracij
V okviru projekta Onkraj zgodb, v katerem se odpirajo vprašanja podnebnih migracij, sta Umanotera in Humanitas s partnerskimi organizacijami razvila smernice za mladinsko delo z občutljivimi temami. Več >>>

 

[Umanotera] Umanotera prejela nagrado Conventa Hall of Fame
31. januarja je Umanotera prejela nagrado Conventa Hall of Fame, ki je za trud letno podeljena posameznikom in organizacijam, ki so zaznamovali in spodbudili razvoj industrije srečanj in Convente. Nagrado je prejela za doprinos in posebne dosežke na področju trajnostnih dogodkov, ki so že leta v središču vsega, kar počne – z organiziranjem lastnih dogodkov na tak način ter tudi s predajanjem znanja o tem, kako take dogodke pripraviti. Več >>>

 

[Umanotera] Umanotera zaposli vodjo projektov in pisarne
V Umanoteri iščejo osebo za finančno in administrativno vodenje projektov, vodenje pisarne in koordinacijo mreže Plan B za Slovenijo. Iščejo osebo z dolgoletnimi izkušnjami s finančnim in vsebinskim vodenjem srednjih in večjih projektov, pripravljanjem poročil in vodenjem pisarne. Iščejo osebo, ki jo veseli obdelava podatkov in priprava poročil, ima veselje do dela z ljudmi, hkrati pa je odprta za širitev znanja tudi na druga področja Umanoterinega delovanja. Več >>>

 

[IPoP] Rog dve leti kasneje
Minilo je dve leti, odkar so bili skvoterji iz tovarne Rog nasilno izseljeni. Njihova oprema je bila v veliki meri uničena, prostori pa na hitro podrti. Takrat se je IPoP v članku, v katerem so komentirali izselitev, spraševal, kaj smo z Rogom izgubili. In dve leti kasneje je vprašanje še vedno isto. Več >>>

 

[IPoP] Postanite URBACT strokovnjak!
Kot URBACT strokovnjak lahko s svojim znanjem in izkušnjami podpirate različna omrežja, ki delujejo v okviru programa, in URBACT sekretariat. Vabljeni, da prispevate k uresničevanju potrjenih projektov in aktivnosti mest, vključenih v program. Več >>>

 

Mednarodne novice

 

 

Študija o vplivih nenadnih podnebnih sprememb na človeške družbe v zadnjih 5 tisoč letih
V metaanalitični študiji, ki je nastala na podlagi skoraj deset let trajajočega zbiranja bioarheoloških podatkov iz zadnjih 5 tisoč let človeške zgodovine, predstavljajo izsledke o vplivih, ki so jih imele nenadne podnebne spremembe na človeško zdravje in odpornost družbenih sistemov. Avtorji menijo, da so ugotovitve lahko v pomoč tudi sodobnim snovalcem politik. Več >>>

Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija odvisna predvsem od družbenih prilagoditev
Ugotovitve nove študije raziskovalcev Univerze v Hamburgu kažejo, da omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija trenutno ni verjetna. Gre za prvo sistematično multidisciplinarno oceno verjetnosti omejitve globalnega segrevanja znotraj cilja Pariškega sporazuma, ki vključuje družbene vidike prilagajanja ter fizikalnih procesov, za katere se je uveljavilo ime prelomne točke, (ang. tipping points). Več >>>

Nasine vesoljske misije lahko natančno določajo vire emisij CO2 na Zemlji
V študiji so raziskovalci uporabili meritve iz Nasinih misij Orbiting Carbon Observatory (OCO) 2 in 3, da bi natančno določili izpuste ogljikovega dioksida v termoelektrarni Bełchatów (Poljska), ki je največji posamični povzročitelj izpustov v Evropi. Rezultati študije so spodbudni, saj kažejo, da je mogoče vesoljska opazovanja uporabiti za sledenje spremembam emisij ogljikovega dioksida na lokalni ravni. Več >>>

 

 

Napovednik dogodkov

do 20. 2. 2023 [DKAS] Odprt je razpis za Plečnikove nagrade za 2023

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika razpisuje Plečnikove nagrade za leto 2023 – osrednje javno priznanje avtorju za vrhunsko delo na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja interjerja, nastalo v zadnjih treh koledarskih letih v Sloveniji ali na območju slovenskega kulturnega prostora. Plečnikova nagrada se podeli izvedenemu delu, ki najbolje ustreza poslanstvu Plečnikovih nagrad. Več >>>


22. 2. 2023 [Morigenos] Delo z naravo

Vas zanima naravovarstvo? Ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav počnejo organizacije in podjetja, ki delujejo na področju narave, okolja in njunega varovanja? Kako poteka njihovo delo? Morigenos vas vabi, da se pridružite dogodku Delo z naravo, kjer boste pobližje spoznali naravovarstvene organizacije in podjetja, njihove aktivnosti, dogodke in z njimi povezano prostovoljstvo ter delovna mesta. Več >>>

do 26. 2. 2023 [Hiša!] Festival sprehodov – poziv za prijavo tematskih sprehodov
Kdo bi si mislil, da je leto že naokoli, ampak tukaj je! Poziv, da prijavite svoj tematski sprehod na letošnji 6. Festival sprehodov, ki bo potekal med 24. marcem in 1. aprilom 2023. Več >>>

1. 3. 2023 [Umanotera] Ekskurzija v Planico s strokovnim posvetom o trajnostnih dogodkih
Na strokovnem posvetu bodo sodelovali strokovnjaki iz športnih zvez, akademske in poslovne sfere ter javnega sektorja. Posvet bo potekal v angleškem jeziku. Po posvetu so udeleženci vabljeni, da si ogledajo tekme svetovnega prvenstva. Več >>>

8. 3. 2023 [CAS] Dan odprtih vrat ateljejev arhitektk, krajinskih arhitektk, oblikovalk in gradbenic
Ob mednarodnem dnevu žena Center arhitekture Slovenije organizira osmi Dan odprtih vrat ateljejev arhitektk in oblikovalk. Dan odprtih vrat ponuja projektantkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo. Željo po sodelovanju lahko izrazijo do 14. 2. 2023. Več >>>


7. – 14. 7. 2023 [DOPPS] Študentski tabor (odprte prijave)
DOPPS vabi na študentski tabor, ki bo zelo botanično obarvan. Tabor bo potekal med 7. in 14. julijem 2023 na raznolikem in skrivnostnem Notranjskem (Pivška presihajoča jezera, Notranjski park, Planinsko polje in Bloška planota). Udeležba na taboru je za vse študente brezplačna, število prostih mest pa je zelo omejeno (12), tako da ne odlašajte s prijavo! Več >>>

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.