Uvodnik
Rezultati in dosežki vsebinskih mrež v 2022
Mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor
V letu 2022 sta mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor nadaljevali s podpiranjem svojih članic, ki so si še naprej na dnevni ravni prizadevale za trajnostno urejanje prostora, ohranjanje narave in varovanje okolja. Organizacije v mrežah zagovarjajo interese narave, okolja, prostora in družbe, spremljajo politike in predpise na nacionalni, EU in mednarodni ravni in znotraj njih uveljavljajo temeljna načela varstva okolja ter so strokovno artikuliran glas ljudi.
Sprehodite se z nami skozi leto 2022 in preberite poudarke delovanja mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.
{slider Zanima me več}
Največji dogodek mrež leta 2022 je bil nacionalni posvet z naslovom »Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni?« 12. oktobra. Z dogodkom sta mreži želeli seznaniti odločevalce tako na nacionalni kot lokalni ravni ter drugo zainteresirano javnost s trenutnim stanjem prilagajanja ter načrti na nacionalni ravni za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam. Visoka udeležba na dogodku priča o zavedanju nujnosti sprejemanja ukrepov na področju prilagajanja, saj kot opozarjajo avtorji poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), se »okno priložnosti za ustvarjanje prihodnosti, v kateri bo še mogoče živeti, hitro zapira«.
V okviru Podnebnega programa mrež je bilo v lanskem letu organiziranih več delavnic in srečanj z namenom krepitve strokovne in zagovorniške usposobljenosti članic mrež. Mreži sta marca gostili srečanje z Janom Hasselmanom, uspešnim okoljskim odvetnikom ameriške nevladne organizacije EarthJustice.
Mreža Plan B za Slovenijo je maja organizirala strokovno usposabljanje na temo novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), pri predlogu katerega je formativno in uspešno sodelovala tudi sama. V istem mesecu je organizirala tudi spletno predavanje s Clausom Hollerjem, priznanim strokovnjakom za ekološko kmetijstvo in njegove zdravstvene in okoljske prednosti iz avstrijske zveze ekoloških kmetov Bio Austria.
Jeseni sta bila organizirana še dva dogodka. Konec septembra je bilo izvedeno srečanje s posebnim poročevalcem Združenih narodov za človekove pravice in okolje, dr. Davidom R. Boydom. Ta se je z nevladnimi organizacijami pogovarjal o aktualni okoljski problematiki v Sloveniji, ugotovitve pa je vključil tudi v svoje poročilo. Zadnje usposabljanje leta je potekalo na temo okoljskih prekrškov in inšpekcijskega nadzora, vodil pa ga je Martin Golčer z Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, ki je predstavil okoljski prekrškovni postopek.
Tako mreža Plan B za Slovenijo kot Mreža za prostor sta v letu 2022 izvedli srečanja članic mrež. Letna srečanja so namenjena medsebojnemu spoznavanju, pregledu stanja na področjih delovanja in strateškemu razmisleku o zagovorniških dejavnostih.
Zagovorništvo je bilo v supervolilnem letu 2022 še kako pomembno. V okviru Konzorcija vsebinskih mrež, v katerem sta aktivni obe mreži, je bil poslan dopis vsem političnim strankam, v katerem je bilo v kontekstu državnozborskih volitev 2022 na stranke naslovljeno vprašanje, s kakšnimi ukrepi bodo uresničili spoštovanje 23. člena ZNOrg, ki določa naloge ministrstev pri zagotavljanju podpornega okolja za nevladne organizacije.
Prav tako sta se mreži povezano odzivali na aktualne procese in predloge sprememb predpisov in zakonodaje, ki posegajo na področje njunega delovanja ter tudi sami oblikovali pobude za spremembe predpisov: npr. skupno stališče mrež na Uredbo o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov in odziv na osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe. V decembru so bile Ministrstvu za javno upravo poslane pripombe obeh mrež na osnutek Smernic za sodelovanje Vlade RS z nevladnimi organizacijami.
Jeseni 2022 sta se pričela dva izjemno pomembna procesa na področju podnebne zakonodaje in izvajanja podnebnih politik: konec septembra je Ministrstvo za okolje in prostor povabilo vse zainteresirane deležnike k sodelovanju v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah. Na poziv ministrstva so bili pripravljeni skupni predlogi mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.
Pričel se je tudi proces posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Mreža Plan B za Slovenijo se je odzvala na vabilo Ministrstva za infrastrukturo zainteresirani javnosti k opredelitvi do podnebno-energetskih ciljev načrta. Prispevala je stališča in prispevke za cilje NEPN-a, področje OVE in mobilnosti. Mreža za prostor se je odzvala tudi na Zakon o umeščanju naprav za OVE, v okviru tega pa je sodelovala tudi na okrogli mizi, katere namen je bil prispevati k odpiranju javne razprave o vidikih prostorskega načrtovanja OVE in k sistematičnemu vključevanju interdisciplinarne strokovne javnosti v iskanje rešitev za ta pomemben razvojni izziv.
Produktivno je bilo tudi sodelovanje članic obeh mrež in drugih organizacij v okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko. Delo je v preteklem letu zaznamovalo predvsem odzivanje na načrtovanje Potniškega centra Ljubljana. V okviru zagovorniških aktivnosti so pripravili koncept ZMAJ, predlog prenove sistema mestnega prometa in njegove boljše povezave s Potniškim centrom Ljubljana.
Eno izmed temeljnih poslanstev mreže Plan B za Slovenijo je vplivanje na politike in na izvrševanje ter ocenjevanje dogovorjenih politik ter vzpostavljanje sistemskega dialoga z odločevalci. Vložili so veliko naporov, da sta se ponovno vzpostavila Svet za sodelovanje z ministrom za okolje in prostor z NVO, Svet za trajnostni razvoj in varovanje okolja (STRIVO) ter da se je ustanovil Podnebni svet Vlade Republike Slovenije. Članice mreže imajo v vseh treh telesih svoje predstavnike.
V letu 2022 so se uspešno izvajali projekti manjših članic mreže Plan B za Slovenijo, katerih namen je opolnomočenje manjših NVO za zagovorniško delo na področju podnebnih sprememb. Članica mreže Ljubljanska kolesarska mreža je zasnovala in uspešno izvedla projekt Kolo parkiRAJ ZA ČEBELE, Slovensko odonatološko društvo pa je iz sredstev za male projekte sofinanciralo izvedbo Evropskega odonatološkega kongresa ter drugih povezanih aktivnosti v zvezi s kongresom. V izvajanju je še projekt Vsebina in vizualna podoba prvega centra o delfinih v Sloveniji, ki ga izvaja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce.
Tudi članice Mreže za prostor so izvedle tri t.i. Podnebne akcije, ki so bile s strani sočlanic izbrane na Idejnem zajtrku aprila 2022. Center arhitekture Slovenije in kulturno okoljsko društvo Paz!park so tako združili moči in v okviru projekta Prostor za spremembe z otroki druge triade osnovne šole testirali model prostorskega izobraževanja. KUD Obrat je letos zaključil svojo zgodbo na skupnostnem vrtu Onkraj gradbišča. V okviru projekta Onkraj v gibanju so izvedli akcijo izkopa in razdelitve dreves, grmovnic, trajnic in sadik, ki so na tem prostoru domovale vrsto let. Tretjo Podnebno akcijo je izvedel IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je v okviru Stanovalnice razmišljal in raziskoval možne arhitekturne in organizacijske pristope za vzpostavljanje projektov trajnostne prenove predimenzioniranih in energetsko potratnih hiš za namene sobivanja starejših. Vzpostavili so tudi spletno stran stanovalnica.si, v okviru katere iščejo zainteresirane za bivanje v bivanjski skupnosti in hišo, ki bi lahko služila za pilotni projekt.
V okviru Mreže za prostor so se nadaljevale zagovorniške aktivnosti za varovanje in trajnostno urejanje zelenih površin in dreves v mestih. V okviru tega so organizirali posvet ob javni obravnavi Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, pripravili študijo virov o koristih zelenih površin in priporočila za varstvo javnih interesov pri urejanju javnih in drugih zelenih površin za NVO in civilno družbo.
Mreža za prostor je novembra v okviru konference Moč povezanih skupnosti v mestih organizirala uvodno srečanje organizacij civilne družbe iz vse Evrope, ki delujejo na področju trajnostnega urejanja prostora. Na srečanju so zato skozi serijo intenzivnih delavnic skušale izluščiti skupne teme in izzive, dogovorile pa so se tudi o nadaljnjih korakih za krepitev povezovanja in sodelovanja.
Tako Mreža za prostor kot mreža Plan B za Slovenijo bosta v letu 2023 nadaljevali s svojimi prizadevanji za zasledovanje načel trajnostnega razvoja in urejanja prostora. Še naprej bosta članice podpirali s financiranjem projektov, mentoriranjem in obveščanjem o relevantnih temah. Mreži bosta tudi v bodoče organizirali pomembne dogodke, relevantne tudi za širšo javnost, pripravljali odzive na dogajanje v politiki in se aktivno vključevali v procese na odločevalski ravni. Komaj čakamo, da vidimo, kaj vse nam bo skupaj uspelo!
Hvala za podporo in branje ter srečno in pogumno 2023,
Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor
{/sliders}
Aktualno v okviru mrež
{slider Zanima me več}
Prostorski vidiki prehoda na obnovljive vire energije – sporočila okrogle mize
V torek 13. decembra 2022 so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL organizacije s področja urejanja prostora, ki so se skupaj kritično odzvale na osnutek zakona o umeščanju obnovljivih virov (ZUOVE), s podporo Mreže za prostor izvedle tematsko okroglo mizo. Namen okrogle mize je bil prispevati k odpiranju javne razprave o vidikih prostorskega načrtovanja OVE in k sistematičnemu vključevanju interdisciplinarne strokovne javnosti v iskanje rešitev za ta pomemben razvojni izziv. Več >>>
Podnebne akcije – zaključena še ena zanimiva sezona
Uspešno izvedene Podnebne akcije članic Mreže za prostor so vnovič pokazale, kako raznoliki so lahko pristopi k trajnostnemu urbanemu razvoju. Akcije so inovativno naslavljale teme, kot so varstvo zelenih površin, začasna raba, izobraževanja mladih in skupnostno bivanje ter pri tem dosegle rezultate ter razvile modele delovanja, ki bodo živeli in se razvijali še naprej. Več >>>
{/sliders}
Iz aktivnosti članic
{slider Zanima me več}
Podnebne politike
[Focus] Smernice za zmanjševanje izpostavljenosti onesnaževalom iz prometa v vrtcih, šolah in njihovi okolici
Onesnaženost zraka zaradi prometa je resen problem tudi pri nas. Otroci kot ranljiva skupina so izpostavljeni onesnaževalom iz prometa tudi v času prihoda, bivanja in odhoda iz šole. Več >>>
[Focus] Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[Focus] Amazonija v tekmi s časom: kje in kako zaščititi 80 % ozemlja do leta 2025?
Amazonski gozd se bliža točki preloma, saj že na 26 odstotkih hkrati potekata procesa krčenja in visoke stopnje degradacije gozda. Sposobnost obnavljanja Amazonije se končuje. Potrebne so takojšnje spremembe. Več >>>
[DOPPS] Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2023
Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 se v okviru štetja vsako leto prešteje vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in v večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez veliko vloženega truda množice predanih popisovalcev. Več >>>
[DOPPS] Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022
Zadnji teden januarja se že tradicionalno preštevajo ptice, ki se zadržujejo v bližini domov. V letu 2022 je bilo s skupnimi močmi preštetih kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ? Več >>>
[DOPPS] Popisi žuželk
Pri DOPPS so v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer so vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk. Več >>>
[DOPPS] Zapuščina požara na Krasu: priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine in njene izjemne biotske raznovrstnosti
Požar, ki se je v letošnjem poletju razplamtel na Goriškem Krasu, je za seboj nedvomno pustil veliko opustošenje. Kraška krajina je dramatično spremenila svojo podobo, saj je pogorelo 2902 hektarjev gozda, za katerim so v veliki meri ostala le še osmojena debla in gola tla. Več >>>
[DOPPS] Letos v Sloveniji prezimuje največ štorkelj kadarkoli
V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi pri DOPPS opažajo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal za nekakšno »anomalijo«, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač. Več >>>
[Morigenos] Pesnikovo popotovanje: slovenski raziskovalci dokumentirali najdaljšo zabeleženo pot pri delfinu
Ugotovili so, da je delfin Prešeren priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1000 km od Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali od leta 2006 do leta 2017. Več >>>
[Focus] Med neposredno demokracijo, agroživilskimi multinacionalkami in skupnostnim ekoturizmom
Živa se je vrnila z reportažnega potovanja po Boliviji, ki je bil organiziran v okviru projekta Our Food. Our Future. Odpravila se je po poteh deforestacije. Na pot je šla skupaj s fotografom Matjažem Krivicem in novinarko Dela Majo Prijatelj Videmšek. Bolivija je država, ki ima v zadnjih nekaj letih tretjo najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu (za Brazilijo in DR Kongo). Več >>>
Varstvo okolja
[PIC] Štoparski vodnik po varstvu okolja v Hiši EU
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske v Sloveniji vabi na predstavitev novega Štoparskega vodnika po varstvu okolja. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] 3×3 zvezdice za 3 zero-waste občine
19. decembra je v prostorih JKP Vrhnika potekala slavnostna podelitev evropskih zero-waste certifikatov občinam Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica. Mission Zero Academy, ki podeljuje certifikat, je občine nagradila z oceno treh od petih zvezdic. Podelitev je potekala v sodelovanju z nacionalno zero-waste organizacijo Ekologi brez meja, ki so z odločevalci spregovorili o pomenu certifikata, preteklih dosežkih in načrtih za prihodnost. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Focus] Futr za jutr na Terra Madre 2022
Vtise z obiska festivala Terra madre, festivala trajnostne hrane, je strnila Ajda Mrak @futrzajutr. Etična prehrana, alternativni načini kmetovanja, kreativne oblike in nepoznane surovine ter malce zmede pri organizaciji so ključne besede obiska. Več >>>
[Umanotera] O povezavi med hrano in podnebjem v globalnem kontekstu
O podnebnih spremembah in vplivu potrošnje in proizvodnje hrane je Umanotera predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. V okviru študijskega krožka Človek, zdravje, medicina je predavanju prisluhnilo 22 slušateljev_ic, ki so se strinjali_e, da je tudi vprašanje hrane (četudi to na prvi pogled morda ni razvidno) globalno vprašanje. Več >>>
Urejanje prostora
[DKAS] Sanacija kraške krajine po požaru
Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in prostor so DKAS in ZAPS naslovili sporočilo, vezano na javno razpravo o Načrtu sanacije gozdov, poškodovanih v požaru na Goriškem Krasu. Več >>>
[IPoP] Kaj se dogaja z gozdom na Rožniku?
Na Rožniku v Ljubljani že tretji teden zapored obiskovalce hriba in prebivalce pod njim vznemirja sekanje velikih in na videz zdravih dreves. Dogajanje s posnetki izsekanih območij in zdrave hlodovine ter kritičnimi komentarji odmeva tudi na družbenih omrežjih in v organizirani civilni družbi. Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena gozda in tudi posameznih odraslih dreves za stanje okolja, podnebno odpornost, naše zdravje in dobro počutje. Več >>>
Drugo
[CIPRA] Približevanje upravljanja in blaženja podnebnih sprememb pri izobraževanju odraslih z Modelom alpske šole
Zakaj in kako so gore učiteljice trajnosti? Kako se v njih odražajo posledice podnebnih sprememb? Kako lahko z modelom Alpske šole pripeljemo učenje o podnebnih spremembah v svojo institucijo? Več >>>
[CIPRA] Mikrofon podnebju!
Med 14. in 16. oktobrom 2022 se je na Filozofski fakulteti UL odvijal Mednarodni raziskovalni študentski forum Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: varstvo biodiverzitete in javno zdravje. Več >>>
[SDE] Poročilo: Poti in stranpoti participativne priprave razvojnih dokumentov
Na srečanju so bile predstavljene tri iztočnice za razpravo. Vse tri so osvetlile dosežke kot kritična opažanja glede kakovosti vključevanja javnosti v pripravo razvojnih dokumentov na evropski, državni in lokalni ravni. Predstavitvi uvodnih prispevkov je sledila razprava udeležencev srečanja. Več >>>
[Humanitas] Kako obravnavati občutljive teme: migracije in podnebne spremembe
Na podlagi razprav v fokusnih skupinah z mladinskimi delavci in delavkami ter mladimi iz štirih evropskih držav (Slovenije, Bosne in Hercegovine, Španije in Avstrije) so pri Humanitasu oblikovali smernice za delo z občutljivimi temami v raznolikih izobraževalnih kontekstih, uporabne za mladinske delavce in delavke ter druge izobraževalke in izobraževalce, ki se pri svojem delu soočajo s pomembnimi, kompleksnimi temami, ki nemalokdaj naletijo na odpor, ali pa zaradi svoje kompleksnosti in občutka nemoči vodijo do umika. Več >>>
[Humanitas] Predavanje Kehindeja Andrewsa: Black Education for Liberation
Osrednji gost letošnje 7. nacionalne konference globalnega učenja je bil Kehinde Andrews, ustanovitelj prvega in edinega oddelka za “Black Studies” v Evropi. S svojim predavanjem je podprl Humanitasova prizadevanja v zadnjih dveh letih in teme, povezane z dekolonizacijo pomagal umestiti tako v globalni kot tudi nacionalni kontekst. Več >>>
{/sliders}
Mednarodne novice
{slider Zanima me več}
Študija: Do 2100 lahko izgineta dve tretjini ledenikov
Svetovni ledeniki se krčijo in izginjajo hitreje, kot so predvidevali znanstveniki. Kar dve tretjini bi lahko ob trenutnih trendih podnebnih sprememb izginili do konca stoletja. Več >>>
Države članice nastopile proti strogim pravilom EU za sankcioniranje kaznivih dejanj zoper okolje
Ministri za pravosodje držav članic EU so sprejeli stališče o zaščiti okolja skozi kriminalno pravo, s katerim so omilili kazni in stopnjo ukrepanja v primeru okoljskih zločinov, ki jih predlaga Evropska Komisija. Države članice s tem niso izkazale resne zaveze za naslavljanje kaznivih dejanj zoper okolje. Več >>>
Smo v antropocenu? Geologi predlagajo novo dobo za Zemljo
Geologi so na devetih mestih prepoznali novo geološko obdobje, ki ga zaznamujeta onesnaženje in drugi znaki človeških dejavnosti. Menijo, da se je antropocen začel, ko so začeli ljudje z raznimi industrijskimi in radioaktivnimi materiali spreminjati planet okoli 1950. Več >>>
Sprejet svetovni dogovor za okrepljeno varstvo narave
Med ključnimi cilji dogovor določa zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih in 30 odstotkov morskih površin na svetovni ravni, še posebej tistih, ki so posebej pomembne za biotsko raznovrstnost, in obnovo vsaj 30 odstotkov degradiranih kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih ekosistemov do leta 2030. Več >>>
{/sliders}
Napovednik dogodkov
do 11. 1. 2023 [CIPRA] CIPRA Slovenija išče nove sodelavke_ce
Trenutno sta odprta dva razpisa – vodja projektov in strokovni sodelavec. Več >>>
18. 1. 2023 [PIC] Štoparski vodnik po varstvu okolja
Ob podpori Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske je PIC z Zagovorniki okolja pripravil prvi zares poljuden vodnik po pravicah varstva okolja, ki bo javnosti prvič predstavljen na tem dogodku. Štoparski vodnik po varstvu okolja bo digitalen in prosto dostopen vsem, ki se s težavami varstva okolja srečujete v praksi. Več >>>
do 31. 1. 2023 [Prostorož] Razstava Prostor po meri pacientov in zdravstvenih delavcev
V zadnjem letu se je Prostorož intenzivno posvetil raziskovanju zunanjih površin na območju klinik UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta. Izsledke raziskovanja uporabniške izkušnje so aplicirali na štiri tipične javne prostore: trg, ulico, promenado in rečni breg. Na razstavi predstavljajo idejne predloge prenov trga pri Urgenci in lekarni, nabrežja Ljubljanice pri Onkološkem inštitutu, promenade do glavne stavbe UKC in dela Zaloške ceste. Več >>>
do 12. 2. 2023 [Brez izgovora] Razpis za študentsko delo izvajalcev preventivnih programov mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščejo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih preventivnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah predvsem v Ljubljani in v Kopru ter tudi po drugih krajih po Sloveniji. Več >>>
13. 2. 2022 [Humanitas, Umanotera] Spletni tečaj o podnebnih migracijah in globalnem učenju
Odkrijte posledice okoljske krize v povezavi z migracijami in spoznajte orodja za naslavljanje globalnih izzivov, ki presegajo vprašanje okoljske krize in migracij. Pridružite se interdisciplinarnemu spletnemu tečaju, ki bo zajemal sokreiranje zgodb o migracijah, povezanih z okoljsko krizo. Več >>>
do 1. 3. 2023 [IZO] Razpisan je nagradni natečaj »Moja majhna dejanja za veliko pomoč Zemlji«
Pred zaključkom leta sta Studio Železna ter Inštitut za zdravje in okolje razpisala nagradni natečaj z naslovom »Moja majhna dejanja za veliko pomoč Zemlji«, ki ga naslavljata na osnovne in srednje šole ter fakultete s sedežem v Obalno-kraški regiji. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
