Uvodnik
Bruselj ga spet serje
Andrej Gnezda, Umanotera
Birokratsko-legalistične teme, ki vnaprej odvrnejo pozornost ljudi, terjajo senzacionalističen naslov. Naslov, ki denimo zelo dobro povzame realnost glede – pozor, sledi suhoparnost – pogajanj o modernizaciji Pogodbe o energetski listini ali na kratko ECT. Ponavadi so ravno te legalistične pogodbe, za katero večina navadnih smrtnikov ni nikoli slišala, tiste, ki močno krojijo naša življenja in prihodnost. Tako je tudi v primeru ECT – če ne verjamete, pojdite v Petišovce in povprašajte domačine. Te suhoparne dogovore običajno pomembno sooblikujejo države članice v okviru Sveta EU in pri tem zahtevajo rešitve, ki jih domača javnost ne bi sprejela, ter se hkrati prikladno sklicujejo na Bruselj. A tokrat je zgodba nekoliko drugačna in v ozadju se odvija prava kriminalka v stilu kdo bo koga. Kar nekaj članic se je namreč v tej zgodbi o ECT postavilo na pravo stran zgodovine, Evropska komisija oziroma Bruselj pa sta tista, ki brez tehtnih argumentov vztrajata na škodljivem stališču in nadaljnjem članstvu v ECT. Po domače – Bruselj ga spet serje.
Za kaj torej gre? ECT je mednarodna pogodba, ki je bila oblikovana v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom varovanja naložb v energetiki. Investitorji v energetiki so z ECT dobili močno orožje v obliki zloglasnega mehanizma ISDS, ki jim omogoča, da proti državam sprožijo arbitražne odškodninske spore, ko menijo, da je bil dobiček iz njihove naložbe okrnjen zaradi potez države. Dva aktualna primera tega sta tožba RWE zoper Nizozemsko zaradi odločitve o predčasnem zaprtju ene izmed termoelektrarn – mimogrede, vzporednic s TEŠ je kar nekaj – v katerem RWE zahteva 1.4 milijarde evrov odškodnine in primer Ascenta, ki toži Slovenijo za 500 milijonov zgolj zato, ker je zahtevala, da se za fracking v Petišovcih opravi presoja vplivov na okolje in pridobi potrebna dovoljenja.
Primera sta sama na sebi dovolj zgovorna in pričata o tem, kako je lahko ECT pomembna ovira v politikah boja s podnebno krizo in varovanjem okolja. A gre zgolj za dva primera v množici ostalih obstoječih sporov, potencialno pa lahko v prihodnosti pričakujemo kopico novih sporov, če ne bomo pravočasno potegnili ročne zavore. Po podatkih raziskovalnih novinarjev Investigate Europe je namreč samo v EU za 340 milijard evrov naložb v fosilne vire, ki jih ščiti ECT. Gre za naložbe, ki jih bomo morali zaradi podnebne krize pravočasno opustiti, zaradi ECT pa bi lahko to opuščanje fosilnih virov zelo drago stalo države. In pozor, ocenjenih 340 milijard predstavlja dejanske naložbe in ne vključuje tudi vseh potencialnih dobičkov, ki bi nastali iz naslova teh naložb; bodočih dobičkov, ki jih lahko investitorji na podlagi ECT terjajo v odškodninskih sporih. Boj s podnebno krizo lahko zaradi ECT postane boj z glavoboli za ministre za finance.
Ker ECT očitno ne ustreza potrebam današnjega časa, so se pričela pogajanja o modernizaciji ECT. Toda rezultat pogajanj je daleč od tega, kar bi potrebovali, če bi se želeli učinkovito spopasti s podnebno krizo. Po novem predlogu bi naložbe v fosilne vire ostale zaščitene še vsaj deset let, ob upoštevanju procesa potrjevanja nove ECT pa še dodatnih pet ali deset let. V tem času bi prej omenjenih 340 milijard naložb ostalo zaščitenih tudi v okviru nove ECT – bistveno prepozno za omejitev segrevanja na 1.5 stopinje.
Hkrati pa nova ECT širi seznam zaščitenih virov na nove energente, ki bodo predvidoma odigrali pomembno vlogo v podnebnem prehodu, kot so vodik, sintetični plini, biomasa in tako dalje. Države bodo v podnebnem prehodu potrebovale proste roke, da bodo ustrezno regulirale rabo teh virov in tehnologij ter usmerjale bodoče projekte, ECT pa jim to možnost odreka. Kaj če se izkaže, da kateri izmed virov ali tehnologij ne daje potrebnih rezultatov in ga bomo zato opustili? Bomo ponovno plačevali več milijonske ali celo milijardne zahtevke ali pa v bojazni pred arbitražnimi spori države ne bodo ustrezno regulirale novih tehnologij in virov? Očitno je, da ECT države omejuje in jim onemogoča učinkovit spopad s podnebno krizo, hkrati pa sedaj okove natika še na vire, ki jih bomo verjetno potrebovali v prihodnosti. Očitno je, da moramo ECT poslati v zgodovino.
In natanko to so napovedale Francija, Nizozemska, Poljska in Španija – napovedale so izstop iz ECT. Italija je to storila že pred leti, nedavno pa je tudi naš infrastrukturni minister Kumer napovedal, da bo Slovenija »verjetno« izstopila iz ECT. Podobno razmišljata, a zaenkrat tega nista obelodanili, še vsaj Nemčija in Belgija. Vse več članic je očitno potegnilo zavoro in se postavilo na pravo stran zgodovine. A pri tem so naletele na srdit odpor Evropske komisije. Komisija ne želi predstaviti scenarija izstopa EU iz ECT in njegovega pravnega konteksta, onemogoča razpravo med članicami o izstopu in prikriva dokumente. Ob tem pa ne poda tehtnih argumentov, zakaj je nadaljnje članstvo v ECT smiselno in tako zelo potrebno, da prevlada nad očitnimi negativnimi in dragimi posledicami članstva v ECT.
Podrobnosti glede ECT je ogromno, a presegajo obseg tega besedila. Za konec je potrebno opozoriti na eno večjih zagat izstopa. Gre za t.i. »zombi klavzulo« v ECT, ki določa, da so naložbe zavarovane (in s tem omogoča vlaganje arbitražnih sporov) še dvajset let po izstopu države iz ECT. Zato bi bil potreben izstop čim večjega števila članic ob hkratnem medsebojnem dogovoru – še eni dolgočasni pogodbi – da ta zombi klavzula med članicami, ki so izstopile, ne velja. To je pravno možno in je v preteklosti že bilo storjeno, konkretno na pobudo Komisije v primeru bilateralnih naložbenih sporazumov med članicami EU, ki so jih te sklenile pred članstvom v Uniji. A v primeru ECT Komisija ne želi slišati tega scenarija.
Ne glede na vse možne scenarije, kako in kdaj izstopiti iz ECT, je jasno, da je izstop nujen. Skupinski izstop z »nevtralizacijo« zombi klavzule je verjetno najbolj idealen scenarij, ki bi ga izbrale tudi članice. A Komisija to na vse pretege ovira. Kdo bo koga bo jasno v kratkem, saj bo konferenca ECT, na kateri bodo članice odločale o nadaljnji usodi reformirane pogodbe, potekala 22. novembra. Glede na vse zaplete in napovedane izstope ni izključeno niti, da se konferenca prestavi. Ne glede na vse pa izstop iz ECT ostaja edina resna možnost naprej – družno z ostalimi članicami ali pa v sodelovanju s tistimi, ki so to že napovedale.
Minister Kumer, pričakujemo, da boste na fotografiji, ko se bo podpisoval dogovor o skupnem izstopu – in da bo »verjetni« izstop postal dejstvo tudi za Slovenijo.
Aktualno v okviru mrež
Kako se podnebnim spremembam prilagajamo na lokalni ravni?
12. oktobra 2022 je v Ljubljani v organizaciji Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo potekal posvet Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni?, na katerem so se srečali tako lokalni in nacionalni akterji kot tudi strokovnjaki in predstavniki različnih institucij in nevladnih organizacij. Udeleženci so ugotavljali, da smo pri uvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam še prepočasni in da lokalno okolje za pripravo in izvajanje smiselnih ukrepov potrebuje več strokovne in tudi sistemske podpore države ter medsebojnega povezovanja. Več >>>
Foto: Goran Jakovac
Pop-up posvet nevladnih organizacij – Kaj naj ureja Podnebni zakon?
Predstavniki nevladnih organizacij, povezanih v Mreži za prostor in mreži Plan B za Slovenijo, smo se v okviru aktualnega javnega poziva Ministrstva za okolje in prostor za posredovanje predlogov potencialnih vsebin novega Podnebnega zakona srečali na Pop-up posvetu 19. 10. 2022. Dorekli smo predlog vsebin, ki smo jih posredovali ministrstvu. Več >>>
Foto: Couleur, Pixabay
Stroka opozarja na izzive umeščanja OVE v prostor
Stroka, dejavna na področju varstva in razvoja slovenske krajine ter prostorskega in urbanističnega načrtovanja, se je odzvala na osnutek zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – ZUOVE v javni obravnavi. Objavljamo celotno besedilo odziva. Več >>>
Foto: Moritz Kindler, Unsplash
Pridobivanje donacij za okoljske organizacije
Donacije so eden izmed možnih virov prihodkov okoljskih NVO, ki predstavlja vse večji potencial, saj se ljudje vse bolj zavedajo nujnosti varstva okolja in narave ter pomena in dela okoljskih NVO ter želijo k temu prispevati. Okoljske NVO so zainteresirane predvsem za donacije fizičnih oseb, saj bi pri donacijah pravnih oseb lahko kaj hitro prišlo do konflikta interesov (nesprejemljive so donacije onesnaževalcev, »greenwashing«). Več >>>
Foto: Markus Winkler, Unsplash
Iz aktivnosti članic
Podnebne politike
[Focus] Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035
Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi. Več >>>
[Sončni grič] Predlagali smo: novi predlog Zakona o podnebnih spremembah
Na Sončnem griču so se odzvali vabilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in začeli sodelovati v procesu priprave novega predloga Zakona o podnebnih spremembah. Več >>>
Trajnostna mobilnost
[Focus] Nevladne organizacije opozarjajo na pomanjkljivosti pri novi zakonodaji EU o baterijah
36 organizacij civilne družbe je izrazilo zaskrbljenost glede pravil dolžne skrbnosti (due diligence), ki naj bi ščitila pred zlorabami v dobavni verigi baterij. Zakonodajalci EU zaključujejo uredbo o baterijah, ki bo določila standarde za proizvodnjo trajnostnih baterij, izdelanih v Evropi. Vendar pa so nevladne organizacije zaskrbljene zaradi pomanjkljivosti pri določilih dolžne skrbnosti v osnutku zakona. V pismu vladam ter pogajalcem pozdravljajo napredek zakonodajalcev, vendar opozarjajo na tri področja, na katerih so potrebne izboljšave. Več >>>
[Focus] Območja z nizkimi emisijami lahko znatno zmanjšajo raven onesnaženosti zraka
Koalicija Clean Cities Campaign (CCC) je pred prihajajočimi predlogi EU za posodobitev direktive o kakovosti zunanjega zraka (AAQD) objavila novo poročilo, iz katerega je razviden velik potencial t. i. “območij z nizkimi emisijami” (angl. low-emission zones – LEZ). Ukrepi omejevanja umazanih motornih vozil v mesta dokazano znižujejo koncentracije zdravju škodljivih onesnaževal zraka v mestnih območjih. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Jeseni 2022 je v šolo s Pešbusom potovalo več kot 3000 otrok iz 77 slovenskih šol
Koordinatorji aktivnega prihoda v šolo ocenjujejo, da je jeseni 2022 s Pešbusom v šolo prišlo 3000 otrok. Hodili so po 180 progah in vstopali na 520 postajah. Preverite tudi ostalo statistiko. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje
Izdelan je Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje. Dokument celovito poroča o delu, ki je potekalo med zimo in poletjem 2022, ko je v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, potekala priprava načrta. LNH Velenje so izdelali sodelavci IPoP – Inštituta za politike prostora in Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija v sodelovanju s predstavniki Mestne občine Velenje in številnimi lokalnimi akterji. Več >>>
[MKM] Rezultati Strava izziva “V 28 dneh okoli sveta – v slogi je moč”
Strava izziv je presegel pričakovanja na vseh področjih – članstvo kolesarskega kluba se je povečalo za skoraj 100 %, zdaj jih je že 224! Ob takšni množici članov_ic so kajpak z lahkoto dosegli cilj izziva. Že po 3 tednih so namreč prevozili 40.815,13 kilometra in prišli okoli sveta. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[DOPPS] Stanje ptic sveta
Ptice najdemo v vseh državah in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Med ljudmi so zelo priljubljene in jih je relativno enostavno zaznati, določiti in prešteti. Prav zaradi tega so najbolj poznana in raziskana živalska skupina na svetu. Njihove populacije se izrazito odzivajo na spremembe v okolju, zaradi tega pa so odlični ekološki indikatorji. S primerjavo in analizo podatkov o pticah tako ne dobimo vpogleda le v stanje populacije ptic, temveč dobimo tudi neprecenljiv vpogled v stanje narave kot celote. Pravzaprav nam ptice omogočajo, da »izmerimo utrip planeta«. Več >>>
[Herpetološko društvo] Opazovanje gnezdenja želv
V mesecu juniju so na Ljubljanskem barju spremljali gnezdenje naše edine vodne želve, močvirske sklednice (Emys orbicualris). Z oddajniki so v naravi opremili 5 samic in spremljali njihova gnezda. Močvirske sklednice lahko izležejo od 4 do 20 jajc, mladiči pa se izvalijo konec poletja ali v začetku jeseni. Več >>>
[SDPVN] Jesenski pregledi netopirnic v Ljubljani navdušili
V letu 2022 že sedmo leto zapored poteka projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani, ki se odvija v Mestni občini Ljubljana. Tekom projekta člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev izvajajo različne aktivnosti, vse z namenom varovanja netopirjev in ozaveščanja ljudi o njih. Ena izmed aktivnosti je tudi pregled drevesnih netopirnic. Več >>>
Varstvo okolja
[CIPRA] Napeto ozračje v Soški dolini
Vodilna slovenska cementarna leži v dolini reke Soče. Že leta je deležna kritik, da nedopustno onesnažuje okolje in ogroža zdravje lokalnega prebivalstva. Kritiko je potrdil tudi posebni odposlanec ZN za človekove pravice David Boyd, ki je jeseni 2022 obiskal Slovenijo. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] Vzorčenja mikroplastike se iz Slovenije, Nemčije in Portugalske širijo tudi v druge evropske države
Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Projekt ‘Pirati plastike – dajmo, Evropa!’, pri katerem podatke pridobivajo osnovno- in srednješolci, se v okviru Evropskega leta mladih širi tudi v druge evropske države. V Sloveniji so se vzorčenjem pridružile nove skupine, poziv strokovnjakov pa je jasen – čas je za preprečevanje uhajanja plastike v naravo, raziskovanje njenega vpliva in zmanjšanje proizvodnje plastike. Več >>>
[EBM] Odpadki povezujejo
18. septembra je potekala že peta globalna čistilna akcija World Cleanup Day. Ekologi brez meja so jo obeležili z obiskom kolegov na Čisti obali. Vreme jim letos sicer ni bilo naklonjeno, zato so se namesto kurativi tokrat posvetili preventivi. Več >>>
[EBM] Ko gre ajvar za med
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o problemu zavržene hrane so Ekologi brez meja 29. septembra skupaj z Razvojno agencijo Sora in Komunalo Škofja Loka organizirali prvo izmenjavo ozimnice na škofjeloški tržnici. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Focus] Mladi z željo po spremembah v prehranjevalnem sistemu
Mlajša generacija se vedno bolj zaveda, da sta posledici sodobnega prehranjevanja, katerega smo vajeni v Evropi, uničevanje okolja in kršenje človekovih pravic. Zato ji je vedno bližje ekološka, lokalna in trajnostna prehrana, saj si prizadeva za pravičnejši in bolj trajnostni prehranjevalni sistem. Da pride do sprememb in boljše hrane v prihodnosti je še posebej potrebna aktivna participacija mlajše generacije v družbi, saj je ta tista, na katero se bodo prenesli globalni prehranski problemi, ki so se zgradili čez leta. Več >>>
[Focus] Suženjsko delo in krčenje amazonskega gozda na evropskih krožnikih – obisk raziskovalcev in aktivistov iz Brazilije
Slovenijo sta na povabilo Focusa v okviru evropske turneje projekta OurFood OurFuture obiskala gosta iz Brazilije, Carlos Eduardo Silva in Natália Suzuki, strokovnjaka na področju delavskih pravic in okoljskih vplivov plantaž in obratov za surovine, ki jih uvažamo v Evropo in jih vsakodnevno trošimo. Več >>>
[Umanotera] Kako med mlade vpeljati teme podnebju prijaznejšega prehranjevanja?
V Umanoteri so ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, v pomoč pri ozaveščanju o bolj trajnostni (pre)hrani v izobraževanju pripravili dve publikaciji, v katerih je na poučen in interaktiven način obravnavana povezava med tem, kar jemo, in podnebnimi spremembami. Več >>>
[Umanotera] Ob svetovnem dnevu hrane: Kar jemo, je ključno v našem boju proti podnebni krizi
Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki letos poteka pod geslom »Ne pustimo nikogar zadaj«, v Umanoteri opozarjajo na odgovornost, ki jo pri naslavljanju podnebne krize s svojimi vsakodnevnimi prehranskimi odločitvami nosimo tudi prebivalci EU. Hrana je osnovno gorivo za življenje, njena pridelava pa spreminja okolje, podnebje in življenja ljudi po vsem svetu. Kar se vsak dan znajde na naših krožnikih, tako vpliva na vse člene v verigi, pri čemer lahko med najranljivejše uvrščamo pridelovalce, ki so posledicam podnebnih sprememb še posebej izpostavljeni. Pridelava hrane namreč nima zgolj velikega vpliva na aktualno podnebno krizo, ampak je tudi njena prva žrtev. Več >>>
Urejanje prostora
[DKAS] Dan arhitektov 2022 obeležen s platinastim svinčnikom dr. Maje Simoneti
Na ZAPS so med drugim zapisali: “Dr. Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.” Več >>>
[DKAS] Podelitev nagrad ob 30-letnici društva in festival KA, 20. oktober 2022
30. obletnico Društva krajinskih arhitektov so praznovali s Festivalom KA in podelitvijo društvenih nagrad in priznanj. Na mednarodni dan krajin, 20. oktobra, so na dogodku v Švicariji v ljubljanskem Tivoliju podelili nagrado za življenjsko delo, dve priznanji za aktivnost v stroki in priznanje za posebne dosežke. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] CityLab spodbuja učenje med mesti
Kako se izzivi mest po svetu razlikujejo od naših? So rešitve za naslavljanje podnebnih sprememb drugačne v Braziliji, Združenih državah Amerike ali na Nizozemskem, ali pa so drugačni le načini za njihovo izvedbo? Takšne primerjave nam je v preteklih dneh ponudila konferenca CityLab, ki se je letos odvijala že devetič, prvič po letu 2019 v živo. Več >>>
Drugo
[CIPRA] Vseživljenjsko učenje odgovor za medgeneracijsko (podnebno) solidarnost
Kako čutimo posledice podnebnih sprememb? Jih opazimo in znamo našteti, ali razumemo razloge za nastanek podnebnih sprememb in njihove posledice? Ozaveščanje o vplivu podnebnih sprememb na naš vsakdan in o naši vlogi pri tem je dolgotrajen proces, ki temelji na vseživljenjskem učenju, medgeneracijski izmenjavi, učenju z in v naravi ter tudi na iskanju sonaravnih, trajnostnih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe. Več >>>
[Focus] Nova spletna stran Focusa
Nova spletna stran je nastala predvsem zaradi želje po izboljšani uporabniški izkušnji, zlasti obiskovalcev z mobilnih naprav, ki jih je vedno več. Vizualno je enostavnejša in preglednejša ter bolj usklajena s celostno grafično podobo Focusa, ki jo je lansko leto izdelal Luka Pajntar, kaloop, odgovoren tudi za oblikovno zasnovo nove spletne strani. Več >>>
[Morigenos] Nekaj se pripravlja
Naslednje leto bo v Piranu svoja vrata odprl Center o delfinih društva Morigenos, ki vas bo popeljal v skrivnostni svet teh karizmatičnih živali. Izobraževalno-raziskovalni center bo nastal v sklopu projekta, ki je bil izbran na javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Istre. Več >>>
[Umanotera, Humanitas] Infolisti s smernicami za bolj zeleno in vključujoče (delovno) okolje
Umanotera in društvo Humanitas sta partnerja na projektu Onkraj zgodb, ki naslavlja teme, povezane s podnebnimi migracijami. V sklopu projekta so bili pripravljeni infolisti z oprijemljivimi smernicami za implementacijo principov trajnostnega vodenja, nediskriminacije, participativne demokracije ter digitalnega in globalnega učenja v delovne in organizacijske strukture. Več >>>
[Zavod Svibna] Dan odprtih vrat Ajdovske jame
Ob zaključku projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja so se odprla vrata Ajdovske jame pri Nemški vasi, v okviru projekta pa so bile predstavljene tudi investicije in ostala prizadevanja Mestne občine Krško, ki jih je v preteklih 5-ih letih vložila v Ajdovsko jamo. Več >>>
Mednarodne novice
Evropa se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet
Temperature v Evropi so se v preteklih 30 letih dvignile več kot na katerikoli drugi celini na svetu. Trendi segrevanja, izjemnih vročinskih obdobij, požarov in poplav trajno vplivajo na družbe, ekonomije in ekosisteme. Več >>>
Podnebne zaveze vlad pri rabi tal
Države se pri svojih podnebnih zavezah v preveliki meri zanašajo na odvzem ogljikovega dioksida, ki je vezan na rabo tal. Te zaveze ne morejo biti uresničene brez resnih posledic na življenja, pravice, vezane na ozemlja in ekosisteme. Poročilo nakaže, da bi se morale države, namesto, da se zanašajo na odstranitev ogljikovega dioksida skozi rabo tal, osredotočiti na drastično zmanjšanje emisij. Več >>>
Napovednik dogodkov
11. 11. 2022 [Umanotera, društvo Focus] 7. nacionalna konferenca Dovolj za vse: Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo
Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji predstavili konkretne izkušnje in sistemske spodbude na ključnih področjih upravljanja z viri skupnosti – od nemškega eksperimenta s subvencionirano vozovnico za javni prevoz (»9 EUR Ticket«), do lokalno pridelane ekološke hrane in skupnostnih sončnih elektrarn tudi za tiste, ki niso lastniki streh. Več >>>
17. 11. 2022 [Humanitas] 7. nacionalna konferenca globalnega učenja
Letošnja konferenca globalnega učenja bo naslavljala zgodovinske tokove, trende izobraževanja in produkcije vednosti, ki so pripeljali do nepredstavljivih globalnih neenakosti, vedno bolj prisotnih in občutnih tudi v naših neposrednih lokalnih okoljih. Degradacija okolja in podnebna kriza. Nova območja vojn in povečan obseg prisilnih migracij. Naraščajoče neenakosti in revščina, negotova oskrba s pitno vodo in preskrba s hrano. Povišane ravni tesnobe in depresije. Razraščanje sovražnosti do manjšinskih skupin in krepitev sovražnega govora. Več >>>
25. 11. 2022 [Umanotera] Delavnica za javne uslužbence: vključevanje javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb
Javni uslužbenci se zavedate pomembnosti vključevanja javnosti, saj lahko tako dosežete široko podporo javnosti in s tem kvalitetnejše predpise, ki jih pripravljate. Hkrati se z aktivnim vključevanjem javnosti izognete marsikateri oviri in obenem povečate občutek soustvarjanja procesov, ki so navsezadnje namenjeni prav prebivalcem. Vodenje participativnih procesov pa zahteva specifična znanja, zato vas Umanotera v petek, 25. 11. 2022, med 9:00 in 13:00 vabi na spletno delavnico za javne uslužbence Vključevanje javnosti za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
