Uvodnik
Vam je kaj vroče?
Nina Plevnik, Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora
Konec junija je Slovenijo in mnogo drugih držav po Evropi in širše zajel vročinski val, eden izmed najzgodnejših v zgodovini beleženja temperatur. V tem času se zato še bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb, ker jih vsak dan občutimo na lastni koži. Visoke temperature povzročajo vročinski stres, ki ga občutimo tako ljudje (še posebej starejši, otroci, oboleli in delavci na prostem), kot tudi rastline in živali. Vročina v mestih vpliva na naše počutje in vedenje. Več časa preživimo v notranjosti objektov, pogosto v prostorih s klimo, ki dodatno obremenjuje naše okolje in ponekod po svetu že povzroča probleme z dobavo električne energije. Veliko tistih, ki se sicer na pot dosledno odpravijo peš ali s kolesom, se v stiski zaradi velike vročine odloči za uporabo avtomobila. V času vročinskih valov prebivalci mest zavzeto iščemo tudi zavetje sence dreves in bližino vodnih teles, ki hladijo in vlažijo ozračje.
{slider Zanima me več}
Novinar Staš Zgonik je za N1 Slovenija na prvi poletni dan opravil meritve temperature na izbranih točkah v Ljubljani s pomočjo infrardeče kamere in termometra. Na ta način so prikazali, kako zelo pregrete so nekatere površine v mestu; predvsem deli ulic in stavb ter vozila, ki niso v senci. Nazorno pa so pokazali tudi, kako velik vpliv imajo drevesa ter druge vrste ozelenitev (zelene stene) in zelenih prvin na omilitev negativnih vplivov toplotnih otokov na mestno okolje. Z meritvami so še dodatno potrdili in podkrepili rezultate Podnebne akcije Vroče točke, ki jo je leta 2020 v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor izvedlo Kulturno društvo Prostorož. Prostorož je leta 2020 v času vročinskega vala pozval prebivalce Ljubljane, da na interaktivni karti označijo, kje v mestu jim je najbolj vroče. Pri Prostorožu so prebivalce tudi spodbudili, naj delijo svoje izkušnje o spopadanju z vročino in morebitne predloge glede hlajenja dotičnih lokacij. Rezultati novega merjenja temperatur so v veliki meri potrdili že prepoznane lokacije toplotnih otokov v mestu.
Toplotni otoki v mestih so posledica povečanja obsega tlakovanih površin in zgradb ter sočasnega zmanjševanja obsega zelenih površin in raščenega terena, ki prepušča vodo in zrak ter ustvarja pogoje za rast in razvoj rastlin. Na pregrevanje dodatno vplivajo tudi človekove dejavnosti v prostoru (npr. promet, sistemi za hlajenje). Dejavniki pregrevanja nimajo enakega vpliva na celotnem mestnem območju, pač pa je ta odvisen od tega, kako intenzivno so površine pozidane in ozelenjene.
Ena največjih koristi zelenih površin, posameznih rastlin in zelenih ureditev v mestu je prav blaženje učinka vročinskih valov in toplotnih otokov. Zelene površine (tla in večslojni vegetacijski sestoji), pa tudi posamezna drevesa in rastline, znižujejo lokalne temperaturne ekstreme, povečujejo vzdržnost vročine in tako vsestransko pozitivno učinkujejo na zdravje in počutje ljudi ter na življenjske pogoje ljudi, živali in rastlin v mestu. Zelene površine in mestna drevesa bistveno zaznamujejo kvaliteto življenja, energetsko učinkovitost (prihranek energije za hlajenje) in razvojno privlačnost (turizem, investicije). Ker zelene površine prispevajo tudi k ponoru ogljika in varujejo naselja pred posledicami neurij in nalivov, predstavlja celovito urejanje (načrtovanje in upravljanje) zelenih površin najbolj učinkovito lokalno orodje za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Načeloma velja pravilo: večja kot je zelena površina, blagodejnejše učinke bo imela na okolico. A za blaženje lokalne vročine so pomembne tudi manjše zelene površine in posamezna drevesa, zelene stene in strehe. Posebej pomembne so koristi odraslih mestnih dreves, ki lahko dobrodejne funkcije zelenih površin zelo približajo stavbam, ureditvam javnega prostora in ljudem. Zato sta izjemnega pomena strokovno varstvo in nega vsega odraslega drevja v mestih. Ekološke in družbene koristi odraslih in velikih mestnih dreves so večje kot koristi mladih dreves, ki zaradi negativnih vplivov mestnega okolja v mnogih primerih nikoli ne zrastejo v velika in funkcionalna odrasla drevesa. Zato so velika mestna drevesa na ulicah, v posameznih ureditvah in vrtovih najdragocenejše premoženje mest in drugih naselij ter skupaj z zelenimi površinami komunalna infrastruktura, ki v mestih in drugih naseljih zagotavlja zdravo in varno prihodnost za vse.
A učinkovito in družbeno pravično blaženje lahko ustvarjajo le kakovostno urejene površine in zdrava drevesa, ki so prisotna povsod v mestnem prostoru. Zdrava drevesa imajo več listja, tvorijo gostejšo senco in so fiziološko in ekosistemsko bolj produktivna. Za ohranjanje zdravja dreves je treba spremljati stanje in zagotavljanje ustreznih rastnih pogojev (dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema, kakovost substrata za ustrezno prehranjenost, zračenje in namakanje), varovanje pred fizičnimi in kemičnimi poškodbami ter zastiranje tal ob deblu. V teh dneh drevesa potrebujejo tudi veliko vode. V primeru mestnih in uličnih dreves so potrebe po vodi bistveno višje kot v gozdu zaradi manjšega obsega podtalja (prostora, ki ga imajo njihove korenine na voljo za rast, preskrbo z vodo in hranili) ter zaradi višjih temperatur zraka in obremenitev sevanja iz okolice. Potrebe po zalivanju skupaj z drugimi posebnostmi mestnega drevja in zelenih površin kličejo po novih, povezanih in vključujočih ter dolgoročno bolj vzdržnih pristopih k njihovemu urejanju.
V Mariboru sta bili v zadnjih dveh letih izvedeni dve Podnebni akciji Mreže za prostor, ki med drugim nagovarjata tudi probleme pregrevanja mestnega okolja z vzpostavljanjem novih biodiverzitetnih območij in opozarjata na velik pomen biotske pestrosti za krepitev ugodnih vplivov narave na soočanje mest s podnebnimi spremembami. Leta 2020 je Organizacija za participatorno družbo skupaj s prostovoljci Iniciative Mestni zbor zasadila mini gozdiček Miyawaki. Z gosto zasaditvijo majhnih rastlin, nabora sadik grmovnic in drevesnih avtohtonih vrst so na območju ustvarili pogoje za razvoj pestrega rastlinskega sestoja. Ta bo lahko iz okoliškega zraka posrkal več CO2 kot običajne, manj raznovrstne zasaditve ter bo hkrati tudi dom in zavetišče za številne živali. Deloval bo kot živa opazovalnica naravnih procesov in blagodejno vplival na neposredno okolico, ki je prepoznana kot eno izmed območij pregrevanja v mestu Maribor. Druga akcija je bila usmerjena v revitalizacijo nabrežij Radvanjskega potoka. Na gola nabrežja in brežine Radvanjskega potoka so aktivisti zasadili skrbno izbrane sadike drevesnih in grmovnih vrst, s čimer so se namenili izboljšati ekološke funkcije potoka in obvodnega prostora, izboljšati biotsko pestrost območja in vzpostaviti senčna območja, ki jih trenutno v vodnem in obvodnem okolju Radvanjskega potoka primanjkuje.
V Ljubljani je aktualen javni poziv k ukrepanju v zvezi s toplotnimi otoki. Kulturno društvo Prostorož skupaj s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami in posamezniki v odprtem pismu opozarja na dokazana dejstva o pregrevanju mesta in nagovarja Mestno občino Ljubljana k aktivnemu ukrepanju pri blaženju vplivov vročinskih valov na mestno okolje in prebivalce. Sporočilo je aktualno tudi za druga slovenska mesta in manjša naselja.
{/sliders}
Aktualno v okviru mrež
{slider Zanima me več}
Priporočila za varstvo javnih interesov pri urejanju javnih in drugih zelenih površin za NVO in civilno družbo
S svojim znanjem, zagovorniškimi aktivnostmi ter lokalnimi akcijami nevladne organizacije med drugim skrbijo za večjo ozaveščenost prebivalstva in ohranjanje zelenih površin in dreves v lokalnih okoljih. Za njihovo čim boljše varovanje in krepitev smo v okviru Podnebnega programa mreže pripravili priporočila za aktivno zagovorništvo javnih interesov glede zelenih površin in dreves. Več >>>
Foto: Urška Didovič
Izbor predstavnikov v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO
CNVOS je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor razpisal postopek izbora predstavnikov v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO. Prijave kandidatov in volilnih upravičencev se zbirajo do 29. julija 2022 do 15h, javna predstavitev kandidatov naj bi bila 8. avgusta 2022 ob 11h, volitve kandidatov pa naj bi potekale med 8. in 11. avgustom 2022. Več >>>
Vir: athree23, Pixabay
11. Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo
7. junija je potekal 11. Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo oziroma letno srečanje mreže. Na srečanju so se organizacije članice seznanile z vidnejšimi uspehi in delom mreže, v delavniškem delu srečanja pa so pripravili nabor idej in predlogov za njen nadaljnji razvoj. Več >>>
Predlogi ukrepov glede energetske draginje
Organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Greenpeace Slovenija in mreža Plan B za Slovenijo so v luči napovedi nadaljnje rasti cen energentov in energije na predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra naslovile nekaj predlogov in področij, ki bi jih bilo potrebno obravnavati ob večanju energetske draginje. Več >>>
Vir: Matthew Henry, Unsplash
Srečanje NVO s predsednikom vlade in ministrico za javno upravo
27. junija je potekalo prvo delovno srečanje vlade z nevladnimi organizacijami. V imenu mreže Plan B za Slovenijo sta se sestanka udeležili koordinatorka mreže Nisa Dedić Sočan ter vodja koordinatorske organizacije in članica DS za finance, Gaja Brecelj, v imenu Mreže za prostor pa njen koordinator Marko Peterlin. Več >>>
Vir: Nace Hočevar, STA
Kako zdravstvene prednosti krepijo motiviranost za ekološko pridelavo hrane
24. maja je potekalo spletno predavanje s Clausom Hollerjem, priznanim strokovnjakom za ekološko kmetijstvo iz avstrijske zveze ekoloških kmetov Bio Austria. Na izjemno aktualnem in strokovno širokem predavanju so udeleženci dobili vpogled v bogastvo simbiotskih odnosov, ki predstavljajo temelj ekološke pridelave hrane ter v to, na kakšen način z ekološkim kmetovanjem pripomoremo k ohranjanju zdravih tal, biotske pestrosti ter zdravja ljudi. Več >>>
Vir: Markus Spiske, Unsplash
{/sliders}
Iz aktivnosti članic
{slider Zanima me več}
Podnebne politike
[Focus] Aktivistka za pravice staroselcev Alice Pataxó: “Moja generacija je generacija upanja.”
V začetku junija je društvo Focus v Sloveniji gostilo Alice Pataxó, aktivistko za pravice staroselskih skupnosti v Braziliji. Alice prihaja iz ljudstva Pataxó, ki ima svoje ozemlje vzdolž vzhodne obale Brazilije v zvezni državi Bahia. Tam se razteza Atlantski gozd, ki je, tako kot največji in najbolj znan deževni gozd Južne Amerike, Amazonija, izjemno pomemben za naravo in ljudi. Gre za ekosistem z edinstvenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki pa je kritično ogrožen. Več >>>
[Focus, Umanotera] Mednarodna poletna šola politične ekologije: “Okoljska kriza je političen, ne tehničen problem.”
Z okroglo mizo Pravične tranzicije – poti naprej se je zaključila Mednarodna poletna šola politične ekologije 2022, ki je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala med 27. 6. in 1. 7. na Fakulteti za družbene vede. 200 udeležencev – domačih in tujih študentov, svetovno uveljavljenih raziskovalcev in predavateljev, predstavnikov civilne družbe, uradnikov in drugih – je na poletni šoli pridobivalo znanja o novih konceptih reševanja večplastne podnebne in družbene krize ter pravičnem zelenem prehodu. Več >>>
[Focus] Draga in okoljsko neučinkovita biogoriva
Biogoriva v Evropi k stroškom za goriva prispevajo 17 milijard evrov letno. Kot je pokazala nova študija o resničnih stroških biogoriv, je veleprodajna cena biodizla trenutno za 70–130 odstotkov višja od bencina in dizla; odvisno od poljščine, uporabljene za proizvodnjo. Pri organizaciji Transport & Environment, ki je izvedla študijo, pozivajo EU, naj odpravi obvezno mešanje biogoriv iz poljščin ter tako zmanjša pritisk tako na cene hrane kot goriva. Več >>>
Trajnostna mobilnost
[IPoP] Na Rudarski cesti v Velenju bo več ljudi, če bo načrtovana po meri – ljudi!
Preverite, kako je potekal preizkus drugačne prometne ureditve na Rudarski cesti v Velenju in kakšne rezultate je prinesel. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[DOPPS] Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete
Evropska komisija je objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja. Več >>>
[DOPPS] Tehnologija za življenje in nadaljnje učinkovito upravljanje naravnih rezervatov
Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS upravljajo tri naravne rezervate, kjer ohranjajo edinstvena življenjska okolja, kamor se lahko zatečejo številne živalske in rastlinske vrste. Tako pomembno prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti in varovanju naravnih in kulturnih virov, pa tudi k blaženju podnebnih sprememb. Več >>>
[DOPPS] Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK
Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, so pri DOPPS pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK. Več >>>
[DOPPS] Bela se je vrnila v Evropo
Mlado belo štorkljo Belo so s sledilno napravo opremili sredi julija 2019 in tako že tretje leto od daleč, a pozorno, spremljajo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve. Več >>>
[DOPPS] Spoznaj gozdne specialiste: Koconogi čuk
Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah. Več >>>
[SDPVN] Nove netopirnice v Ljubljani
11. 6. 2022 so bile na drevesa v parku Tivoli nameščene nove netopirnice v sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 7, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Letošnje lokacije netopirnic so bile izbrane v spodnjem delu parka Tivoli v bližini rastlinjaka oz. Tivolskega ribnika ter pod vrhom Šišenskega hriba. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] Ob svetovnem dnevu rinfuze: Za ponovno uporabo se moramo zavestno odločiti
Svetovni dan rinfuze je na pobudo britanske organizacije City to Sea v 77 državah prvič potekal lani in dosegel več kot milijardo ljudi. Trende na področju nakupa z lastno embalažo v Sloveniji spremljajo Ekologi brez meja, ki so ob letošnjem dnevu o aktualnem stanju in načrtih za prihodnost povprašali trgovce na slovenskem trgu. Več >>>
[Umanotera] Z vročim kompostom proti podnebni krizi
Prvič v Sloveniji je bilo vroče kompostiranje uspešno uporabljeno za ogrevanje. Pilotni projekt, ki mu je to uspelo, je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv. Več >>>
[EBM] Na treh zero waste prireditvah za več kot 19 ton odpadkov manj
S prihajajočim Art kampom na Festivalu Lent se zaključuje spomladanska sezona zero waste prireditev. Ekologi brez meja so na pot do manj odpadkov pospremili dve novi prireditvi. (Z)mešanemu festivalu, ki je ohranil zero waste naziv peto leto zapored, sta se pridružila še Maraton treh src in filmski festival Kino Otok. Več >>>
Trajnostni prehranski sistemi
[Umanotera] Izvedeno usposabljanje: Poučevanje o (pre)hrani v času podnebnih sprememb
Samo s spremembo prehranjevalnih navad ne bomo rešili podnebne krize, hkrati pa podnebne krize ne moremo ustrezno nasloviti brez spremembe prehranjevalnih navad. Veliko izobraževalno in motivacijsko moč na tem področju imajo tudi izobraževalci, ki mlade seznanjajo s podnebju in zdravju prijaznejšo hrano in tako na dolgi rok spreminjajo vsakodnevne prehranske navade ter s tem prispevajo k zmanjšanju negativnih vplivov na naravo in podnebje. Več >>>
Okolje in zdravje
[IZO] Hitrejša nadomestitev dizelskih vozil z električnimi bi članicam EU letno prihranila več kot 9 milijard evrov zdravstvenih stroškov
Nova raziskava CE Delft potrjuje, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila – tako z vidika “od rezervoarja do kolesa” kot “od izvora do kolesa”. Več >>>
Urejanje prostora
[Paz!park] Predstavitev predlogov za prenovo športnih in zelenih površin ob OŠ KDK
Na poletnem srečanju je Pazi!park predstavil predloge za prenovo športnih in zelenih površin ob šoli. Pripravili so jih na podlagi idej, ki so jih podali otroci na jesenskih delavnicah v okviru projekta RE:PLAY. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] Katja Godeša: »Želim si, da bi se imeli možnost večkrat predstaviti kot le ljudje, ki si želimo najboljše za svoj kraj.«
Katja Godeša z Občine Kočevje je v debati pred leti dejala: »Na občini pa res nikoli ne bi delala.« Ker pa rek, da se zarečenega kruha največ poje, ni zaman, komunikologinja po izobrazbi od leta 2017 kot višja svetovalka za komuniciranje v največji slovenski občini skrbi, da komunikacija med občino in prebivalci teče kar se da gladko in da pomembna sporočila dosežejo prava ušesa. Pravi, da se je v razgibanem okolju, katerega razsežnosti spoznaš šele, ko si del njega, zelo našla. Več >>>
Drugo
[IPoP] Priročnik Orodja za učenje – orodja za trajnostni razvoj
V priročniku so predstavljena orodja za neformalno učenje, ki jih sodelujoče organizacije pri svojem delu z mladimi že vrsto let tudi same uspešno uporabljajo. Gre za zbirko osmih vaj oziroma orodij, s pomočjo katerih lahko v šolah med dopolnilnimi in dodatnimi dejavnostmi na zanimiv, predvsem pa vključujoč način popestrijo in poglobijo razvoj znanja in veščin s področja ravnanja z odpadki, podnebnih sprememb in urejanja prostora. Več >>>
[IZO] Poletna šola o podnebnih spremembah in trajnosti
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani te dni poteka poletna šola o podnebnih spremembah in trajnosti, ki jo organizira Inštitut za zdravje in okolje v partnerstvu z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter nekaterimi drugimi domačimi in tujimi organizacijami. Več >>>
[Zavod Svibna] Dan Ajdovske jame in 30-letnica
18. junija 2022 je Zavod Svibna neposredno pred Ajdovsko jamo izpeljal Dan Ajdovske jame 2022, ki ga je skupno obiskalo okoli 200 obiskovalcev. Več >>>
{/sliders}
Mednarodne novice
{slider Zanima me več}
Študija o vplivih podnebnega segrevanja na taljenje permafrosta
Skupina mednarodnih strokovnjakov je objavila pregledno študijo o vplivih podnebnega segrevanja na taljenje permafrosta in o pričakovanih posledicah. Nedvoumen zaključek študije je, da moramo prenehati z emisijami toplogrednih plinov, če želimo preprečiti taljenje permafrosta in zaščititi ranljive habitate področij, ki jih pokriva. Več >>>
Ali lahko odrast obrne trend podnebnih sprememb in odpravi revščino?
Odrastno gibanje od najbogatejših držav zahteva, naj svojo pozornost preusmerijo stran od rasti BDP in s tem pomagajo zaustaviti pregrevanje planeta. Človeštvo je tako soočeno z enim največjih izzivov – ustaviti moramo podnebno krizo, obenem pa odpraviti tudi revščino. Več >>>
Konferenca Združenih narodov o oceanih
Med 27. junijem in 1. julijem je potekala Konferenca Združenih narodov o oceanih. Svetovni voditelji so prepoznali pretekle neuspehe in se zavezali k večjim ambicijam in bolj aktivnemu naslavljanju problemov v prihodnosti. Več >>>
Študiji o praksah človeškega sodelovanja z divjimi živalmi
Izšli sta študiji o praksah človeškega sodelovanja z divjimi živalmi (human-wildlife cooperation). V eni izmed študij sta v središču ekologija in evolucija takšnega sodelovanja, avtorji druge študije pa izpostavljajo pomembnost teh praks za ohranjanje narave in zagotavljanje prehranske varnosti. Več >>>
{/sliders}
Napovednik dogodkov
do 21. julija 2022 [Umanotera] Razstava Na vroči strani Alp v Atriju ZRC SAZU
Razstava Na vroči strani Alp, ki so jo v Umanoteri pripravili v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, do 21. julija gostuje v (prijetno hladnem) Atriju ZRC SAZU. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
