Uvodnik
Dan Zemlje vsak dan!
Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje
Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta. Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih in ekosistemskih storitvah, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša kar 5,37 gha. Z drugimi besedami: če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planete v velikosti Zemlje.
{slider Zanima me več}
Druga polovica aprila 2022 je bila s številnih vidikov zelo pestra. Med drugim vsako leto 22. aprila obeležujemo dan Zemlje, ki je članicam Plana B, mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, zelo blizu.
Zelo zgovorno pa je, da smo 18. aprila obeležili tudi »neslavni« dan ekološkega dolga za Slovenijo. Še posebej zaskrbljujoče je, da je ta letos prehitel zgoraj omenjeni dan Zemlje. To pomeni, da smo do takrat Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo več kot osem mesecev do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.
Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta. Na Zemlji je 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin (npr. travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,6 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih in ekosistemskih storitvah, trenutni ekološki odtis slovenskega prebivalca pa v povprečju znaša kar 5,37 gha. Z drugimi besedami: če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planete v velikosti Zemlje.
Vedno zgodnejši datum dneva ekološkega dolga kaže na dejstvo, da s svojim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali, zato so nujno potrebne spremembe. In ravno to je namen svetovnega dne Zemlje – ozaveščanje o našem planetu, o tem, kako ga lahko zavarujemo in zaščitimo ter tako posledično vplivamo na zdravje ljudi in kakovost bivanja. Slednjega se zelo dobro zavedamo tudi v mreži Plan B za Slovenijo, saj trajnostni razvoj razumemo kot razvoj, ki bo zadovoljil trenutne potrebe, ne da bi se pri tem brezglavo »ekološko zadolževali« in tako ogrožali zadovoljevanje potreb ter kakovosti bivanja prihodnjih generacij.
Naj bo vsak dan v letu dan Zemlje!
{/sliders}
Aktualno v okviru mrež
{slider Zanima me več}
Članice izbrale letošnje Podnebne akcije
Po dveh sezonah uspešno izvedenih Podnebnih akcij naših članic se veselimo novih projektov, s katerimi članice Mreže za prostor nagovarjajo tematike podnebnih sprememb in trajnostnega urejanja prostora. Tudi letos bodo izvedle tri akcije, ki smo jih izbrali na dveh razpisih za Idejni zajtrk. Več >>>
Foto: Gaja Naja Rojec
Varstvo zelenih površin in dreves v občinskih prostorskih načrtih
S šestim webinarjem v okviru serije za zagovorništvo smo zaokrožili pouk od sistemskega urejanja prostora do strategij zagovorniških aktivnosti v lokalnem prostoru. Posvetili smo se konkretnemu zagovorništvu na ravni občinskega urejanja prostora – kako varujemo in krepimo zelene površine in drevesa skozi občinsko prostorsko načrtovanje in druge oblike lokalne samouprave. Več >>>
Evropska komisija ostra v odzivu na predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo glede doseganja okoljskih in podnebnih ciljev
Evropska komisija je konec marca poslala Sloveniji svoje pripombe in komentarje (skupaj 286) na Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, ki je bil pripravljen v letu 2021 na podlagi priporočil komisije za Slovenijo. Načrt je bil s strani vlade potrjen 23. 12. 2021 ter nato poslan v presojo Evropski komisiji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejete pripombe Evropske komisije posredovalo širokemu krogu deležnikov, ki smo bili vključeni v proces priprave in razprav glede tega dokumenta, vendar jih še ni javno objavilo. Več >>>
Vir: Steven Weeks, Unsplash
Mreža na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila odprto pismo proti zniževanju okoljskih ter zdravstvenih standardov v kmetijstvu v povezavi s prehransko varnostjo Slovenije
Mreža Plan B se je v odprtem pismu Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) odzvala na nedavne izjave ministra za kmetijstvo, dr. Jožeta Podgorška, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na delovanje MKGP v Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo glede prilagajanja ukrepov v kmetijstvu v povezavi s prehranskimi obeti v luči vojne v Ukrajini. Zaradi teh razmer naj bi bilo potrebno znižati okoljske ter zdravstvene standarde in omejitve ter celo omiliti ukrepe in cilje Evropskega zelenega dogovora. Več >>>
Vir: Raphael Rychetsky, Unsplash
Pop-up posvet o osnutku Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja
Mreža za prostor je 19. aprila 2022 organizirala pop-up posvet o izvajanju javne službe varstva okolja – urejanje in čiščenje javnih površin – in o rešitvah v osnutku Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki je v javni razpravi. Posvet smo organizirali v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva. Več >>>
Vir: Urška Didovič
{/sliders}
Iz aktivnosti članic
{slider Zanima me več}
Podnebne politike
[Umanotera] Medtem ko narava ne more glasovati, mi lahko
V Umanoteri so pred državnozborskimi volitvami pripravili oceno predvolilnih programov, v kateri so ugotovili, da je varstvo naravnega okolja glavna prioriteta le ene stranke (Vesna). Dve stranki varstvo okolja izpostavljata kot eno izmed večjih prioritet (LEVICA, Pirati), nekatere to nalogo postavljajo proti gospodarskim prioritetam (Gibanje Svoboda, LMŠ, SD), preostale pa tega problema v veliki meri ne naslavljajo (NSi, SAB, SDS). Analiza Umanotere kaže, da politične stranke svojo odgovornost do naravnega okolja prevzemajo v zelo različni, povečini nezadostni meri. Več >>>
[Umanotera] Degradacijo krajine in uničevanje narave mora bodoča vlada zaustaviti, ne pa pospešiti
V sklopu reorganizacije vlade je Robert Golob napovedal združevanje ministrstev za okolje in infrastrukturo. V okoljevarstvenih NVO se pojavljajo pomisleki glede predlaganega združevanja zaradi bojazni, da bi bile prostorske in naravovarstvene politike potisnjene ob stran, njihovo izvajanje pa podrejeno interesom razvoja infrastrukture. Nevladne organizacije bodočo vlado pozivajo, naj okoljsko ministrstvo ostane samostojno, saj bo le tako lahko izpolnjevalo svoje poslanstvo. Več >>>
[Focus] Kako do podnebno-energetskega ukrepanja na lokalni ravni
Focus je v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto, 29. marca organiziral strokovno srečanje na temo lokalnega ukrepanja na področju podnebno-energetskih vprašanj v regiji. Več >>>
[Focus] V Hrastniku zelena luč za največjo skupnostno sončno elektrarno v državi
V Hrastniku bo letos pričela delovati največja skupnostna sončna elektrarna v državi. Občina Hrastnik bo kot prva slovenska občina svojim občanom in občankam ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo ter proizvajajo in se oskrbujejo z električno energijo s pomočjo sonca. Zeleno luč za ustanovitev zadruge so na včerajšnji seji prižgali tudi občinski svetniki. Več >>>
Trajnostna mobilnost
[Focus] Odvisnost od avtomobilov nas bo drago stala
Ob dnevu Zemlje so pri Focusu prenovili kalkulator stroškov avtomobila, ga razširili za različne pogone vozil in upoštevali najaktualnejše formule za izračun izpustov CO2. Rast cen energentov in vozil bo po žepih najbolj udarila gospodinjstva, ki so tako za dostop do trga dela kot družbenega življenja močno odvisna od osebnih avtomobilov. Za tako visoko odvisnost od avtomobilov v Sloveniji pa je odgovorna dosedanja prometna politika. Več >>>
[IPoP] Dvotedenski preizkus prometne ureditve Rudarske ceste v Velenju
Rudarska cesta je pomembna mestna ulica v Velenju – tako zaradi lokacije v mestnem središču in pestrosti dejavnosti ob njej kot tudi imena, ki govori o značaju in tradiciji Velenja. Trenutno je na njej veliko motornega prometa in površine za pešce in kolesarje niso najbolje urejene, manjkajo zelene površine in urbana oprema. Mestna občina Velenje zato namerava pristopiti k celostni prenovi Rudarske ceste v prihodnjih letih. Z Odprto ulico bodo z začasno prometno ureditvijo preizkusili, kako bo delovala drugačna, pešcem in kolesarjem, stanovalcem in obiskovalcem prijaznejša Rudarska cesta. Več >>>
[IPoP] Z novim šolskim letom območje varnih prihodov v šolo na Mostu na Soči
Na IPoP so februarja objavili novo vabilo za pomoč občinam in osnovnim šolam pri uvajanju ukrepa šolska ulica – območja varnih prihodov v šolo. Med desetimi prijavami je najbolj prepričljivo poslala občina Tolmin v sodelovanju z osnovno šolo na Mostu na Soči. Več >>>
[IPoP, CIPRA] Kako potujejo v šolo otroci v Mestni občini Velenje?
V okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti za Mestno občino Velenje je bila, podobno kot pred tem že v občini Piran, z učenci vseh osnovnih šol izvedena preprosta anketa o tem, kako hodijo v šolo. S pomočjo učiteljev so vse učence na določen dan vprašali, na kakšen način so prišli v šolo ter kako bi v šolo radi hodili, če bi lahko izbirali. Več >>>
[IPoP] Svetovni dan zdravja – dvigamo podporo hoji za zdravje ljudi in okolja
Letos je Svetovni dan zdravja, 7. 4. 2022, potekal pod geslom »Naš planet, naše zdravje«. IPoP in CIPRA Slovenija sta ga obeležila v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter, skupaj z Mestno občino Velenje ter območno enoto NIJZ iz Celja, v Velenju organizirala strokovni posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta. Več >>>
Biotska raznovrstnost in varstvo narave
[DOPPS] Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN
V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja. Več >>>
[DOPPS] S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka
Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. Več >>>
[DOPPS] Skupaj bomo naravi vrnili že 3 hektarje gozda
V okviru kampanje »Varuhi gozdnih specialistov«, s katero so DOPPS pričeli 15. marca 2022, so dosegli prvi vmesni cilj – zbrali so 15.000 evrov, kar zadošča za nakup približno treh hektarjev gozda. Končni cilj je zbrati 45.000 evrov za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bodo podarili oz. vrnili naravi. Več >>>
[DOPPS, Focus, Umanotera, CIPRA Slovenija] Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika
Organizacije so Vlado RS pozvale, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.
[Herpetološko društvo] Akcija prenosa dvoživk zaključena
Akcija se je letos zaključila 13. aprila, ko so podrli začasno ograjo za dvoživke. Skupaj so prenesli dobrih 1400 dvoživk, od tega največ krastač (Bufo bufo). Zaradi letošnje res neobičajne pomladi (mraz, suša) je očitno viden vpliv padavin in temperature na selitve dvoživk, saj so jih prenesli bistveno manj kot prejšnja leta. Več >>>
[SDPVN] Spomladanski pregled netopirnic v Tivoliju in ob Koseškem bajerju
Letos v Ljubljani že sedmo leto zapored poteka projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani, v okviru katerega člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev organizirajo različne aktivnosti, ki lahko prispevajo tako k dobrobiti netopirjev v Mestni občini Ljubljana kot tudi izobraževanju javnosti o teh skrivnostnih živalih. Več >>>
[Zavod Svibna] Netopirji se vračajo z manjšo zamudo
V Zavodu Svibna v sodelovanju z ZRSVN izvajajo monitoring netopirjev v Ajdovski jami skozi vse leto. Če je bilo skozi hladni del leta v jami opaziti le nekaj premikov malih podkovnjakov in še kakšnega velikega podkovnjaka, je v topli dobi leta v jami kar velika gneča. Večinoma gre za kolonijo južnih podkovnjakov, ki prihajajo v jamo, ko se otopli, praviloma že prve dni aprila. Več >>>
Varstvo okolja
[DOPPS] BirdLife o Strateških načrtih skupne kmetijske politike: ni znakov prehoda k trajnostnemu kmetovanju
Nova skupna kmetijska politika Evropske unije za obdobje 2023-2027 naj bi podprla prehod na bolj trajnostni način kmetovanja, med drugim tudi z osredotočanjem na podnebne spremembe in biodiverzitetno krizo. Vendar pa analiza osmih nacionalnih Strateških načrtov, ki so jo opravile partnerske organizacije BirdLife, kaže, da krvavo potrebnih sprememb v načinu kmetovanja, ki bi koristile tako kmetom kot naravi, v prihodnjih letih ni pričakovati. Več >>>
Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki
[EBM] Ko bi le vsak dan bil 23. april
Namen akcije Dan v rabljenih oblačilih je širjenje pozitivnega zgleda, ki spodbuja ponovno uporabo oblačil. Ekologi brez meja so v tednu modne revolucije na 17 dogodkih po Sloveniji širili svojo misijo – podaljšati življenjsko dobo oblačil. Med drugim so jih gostili tudi pri Zvezi prijateljev mladine Maribor, kjer so organizirali prvo Cunjami izmenjevalnico in popravljalnico oblačil na prostem. Več >>>
[EBM] Maraton treh src odpira sezono prireditev z manj odpadki
Maraton treh src je kot prvi slovenski športni dogodek pridobil naziv Prireditev z manj odpadki. 21. maja bodo zasledovali cilj 90 % ločeno zbranih odpadkov. Najstarejša tekaška prireditev v regiji tako odpira serijo dogodkov, kjer bo posebna pozornost posvečena odgovornemu ravnanju z naravnimi viri in odpadki. V mrežo teh prvič stopa tudi festival Kino Otok. Več >>>
[EBM] Občini Bled in Gorje postali prvi prejemnici evropskega certifikata “Zero Waste Certified City”
Zunanji strokovnjak organizacije Mission Zero Academy (MiZA) je za obe občini revidiral uspešnost izvajanja zero waste ukrepov in skladnost s pogoji, ki jih zahteva certifikat. Revizija je dokazala znatnost napredka občin pri izvajanju aktivnosti na področju zero waste in krožnega gospodarstva. Tako sta Občini Bled in Gorje pridobili certifikat “Zero Waste Občina” (“Zero Waste Certified City”) z oceno dveh zvezdic od petih. Več >>>
Urbane politike
[IPoP] Neva Pipan: »Vedno znova se postavim v vlogo občana in izhajam iz tega, kaj občan potrebuje, kako razmišlja.«
Neva Pipan je od leta 2019 zaposlena v kabinetu mariborskega župana kot koordinatorka aktivnosti Izboljšajmo Maribor, kjer pokriva tudi področje, povezano s pobudami občanov. Socialna delavka po osnovni izobrazbi in diplomirana organizatorka turizma danes dela magisterij iz upravljanja pametnih mest. Nekoč glasbenica in samostojna podjetnica z izkušnjami s področja turizma in gospodarstva je danes vodja in pobudnica številnih projektov na Mestni občini Maribor. Je vodja participativnega proračuna, koordinatorka spletne platforme Izboljšajmo Maribor, mestnih čistilnih akcij, razstavišča na prostem Ob štreki in še bi lahko naštevali. Več >>>
Stanovanjska politika
[IŠSP] Na obisku v dunajski stanovanjski zadrugi [ro*sa]22
IŠSP so obiskali žensko stanovanjsko zadrugo [ro*sa]22 Johanna Dohnal na Dunaju, v kateri živi medgeneracijska in narodno zelo raznolika skupnost. Poleg nemščine se lahko na hodnikih sliši tudi poljščino, kitajščino, slovenščino in še marsikateri jezik. Gre za projekt, ki ima za glavno ciljno skupino ženske vseh starosti, matere samohranilke in starejše občanke, ženske z nizkimi dohodki, samske, pare. Seveda so v stanovanjski skupnosti dobrodošli tudi moški (kot partnerji) in otroci, vendar se najemna pogodba vedno sklene z žensko. Več >>>
Drugo
[CIPRA Slovenija] Jezersko nam predstavlja dom, naravo in trajnost
Na Jezerskem je CIPRA Slovenija s prebivalci, lokalnimi turističnimi ponudniki in ostalo zainteresirano javnostjo izvedla delavnico “Komunikacija: kako lahko sooblikujemo želeno turistično izkušnjo?”. Na njej so iskali odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljajo številne alpske skupnosti: Kakšnih gostov si želimo? Kakšnih turističnih delavcev? Kakšno izkušnjo želimo ponuditi gostom? Več >>>
{/sliders}
Mednarodne novice
{slider Zanima me več}
Poročilo Banking on Climate Chaos
30. marca 2022 je izšlo poročilo Banking on Climate Chaos, ki je preiskovalo komercialno in investicijsko financiranje fosilne industrije. Financiranje fosilnih goriv s strani 60 največjih bank je doseglo 4.6 bilijonov dolarjev v šestih letih od sprejema Pariškega sporazuma – ob tem pa je financiranje samo v letu 2021 doseglo 742 milijard dolarjev. Več >>>
Rekordno povečanje atmosferskega metana v letu 2021
Že drugo leto zapored znanstveniki iz National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA) beležijo rekorden porast metana v atmosferi. Preliminarna analiza nakazuje največje letno povečanje metana v atmosferi od začetka sistematičnih meritev leta 1983. Več >>>
Vrhunec proizvodnje nafte 2025
Vrhunec proizvodnje nafte naj bi se zgodil do leta 2025, medtem ko naj bi energija iz obnovljivih virov do leta 2030 predstavljala polovični delež proizvodnje energije po poročilu Global Energy Perspective report, ki jo je pripravila družba McKinsey & Partners (april 2022). Več >>>
{/sliders}
Napovednik dogodkov
10. maj 2022 [IPoP, MKM] Pogovorimo se o predoru pod središčem Maribora
Vabljeni na urbani sprehod Jane’s Walk, kjer bomo razpravljali o ideji cestnega predora pod središčem Maribora in skupaj s strokovnjaki poskusili postaviti idejo v kontekst mariborske in širše prometne politike. Več >>>
14. maj 2022 [CTRP Kranj] Skrivni vodni kotički Gorenjske
V okviru aktivnosti usposabljanja vodnikov po Podonavju projekta Danube Guides Action BSC Kranj in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabita na terensko naravoslovno izobraževanje. Več >>>
do 15. maja 2022 [Est=etika] Drevo leta 2022
Z namenom opozarjanja na zelene someščane lahko tudi letos glasujete za najljubše izmed 7 dreves. Glasovanje poteka do 15. maja 2022 – Svetovnega dneva podnebnih sprememb. Več >>>
17. maj [Umanotera] Kako zelena bo poraba EU sredstev v osrednji in vzhodni Evropi?
Na spletnem seminarju bodo nevladne organizacije odpirale teme porabe in razporejanja EU sredstev. Prav tako bodo NVO iz različnih evropskih držav predstavljale analize nacionalnih načrtov porabe sredstev. Več >>>
ob 17. do 19. maja [IZO] Šola za zagovornike: okolje-zdravje
Partnerstvo za okolje in zdravje organizira brezplačno usposabljanje “Šola za zagovornike: okolje-zdravje”, ki je namenjeno mladim, ki si želijo aktivno prispevati k reševanju problematik, povezanih predvsem z okoljem in zdravjem. Prijave zbirajo do 15. maja. Več >>>
18. maj 2022 [DKAS] Krajinska zasnova za zeleni prehod
Vabljeni na posvet DKAS z naslovom Krajinska zasnova za zeleni prehod, ki bo 18. maja 2022, od 12. do 16.30 ure, v prostorih UIRS in po spletu. Več >>>
19. maj 2022 [MKM] Klima moje soseske 2022
Po uspešno izvedeni seriji dogodkov Klima moje soseske v letu 2021 bodo na Mariborski kolesarski mreži izvedli podoben projekt tudi v letu 2022. Zasnovan je na podoben način, spet ga bodo izpeljali v 5 mestnih četrtih. Letos so to Koroška vrata, Ivan Cankar, Studenci, Radvanje in Center. Prijave zbirajo do 18. maja. Več >>>
19. maj 2022 [MKM] Zavrtimo krog
Zavrtimo krog je projekt Mariborske kolesarske mreže, ki je usmerjen k fenomenu krožnega gospodarstva s poudarkom na recikliranju in souporabi koles. Predstaviti želijo prednosti krožnega gospodarstva, predvsem reciklaže odsluženih predmetov. Posvetili se bodo recikliranju, popravilu in ponovni uporabi koles. Prijave zbirajo do 18. maja. Več >>>
do 20. maja 2022 [CTRP Kranj] Literarni natečaj za mlade – ”ALPSKE VODE – NJIHOV POMEN, OBLIKE IN LEPOTA”
Lokalna akcijska skupina Gorenjska košarica in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v okviru projekta »Mreža vodnih poti KSA« razpisujeta literarni natečaj na temo ”ALPSKE VODE – NJIHOV POMEN, OBLIKE IN LEPOTA” za mlade med 6. in 19. letom iz občin na območju LAS Gorenjska košarica. Več >>>
do 23. maja [Humanitas] Tečaj o vključevanju globalnega državljanstva v poučevanje mladih
Kratek tečaj je namenjen vključevanju globalnega državljanstva v delo z učenci in učenkami. Gre za pilotno izvedbo tečaja, ki ga je Humanitas skupaj s projektnimi partnerji iz Velike Britanije, Grčije, Portugalske in Cipra zasnoval v okviru projekta »POLITEIA – Spodbujanje globalnega državljanstva v šolah«, ki bo v vseh partnerskih državah potekala v aprilu in maju 2022. Več >>>
24. maj [IPoP] Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile
Na dogodku bodo na terenu spoznali začasne in manj začasne ukrepe za umirjanje prometa in oživljanje javnega prometa v Solkanu. Predstavniki več slovenskih občin bodo ob tem predstavili različne dobre prakse umika avtomobilov z javnih prostorov, med drugim parkirno politiko, ki omejuje število avtomobilov na ulicah v središču mesta, oživitev mestnega jedra s fizično prenovo in zanimivimi vsebinami ter preizkus umirjanja prometa z začasnimi intervencijami. Več >>>
25. maj [EBM] Festival ponovne uporabe
Prihaja prvi slovenski Festival ponovne uporabe. 25. maja se bodo vsi ljubitelji izdelkov iz druge roke, izposoje, popravil in izmenjav družili na češnjevem vrtu Hiše Layer v Kranju. Predstavitev gonilnih sil na področju ponovne uporabe bo potekala med 13. in 18. uro. Več >>>
25. maj [EBM] Odpadki v naših občinah – kako jih približati občanom
Ekologi brez meja, ki vodijo nacionalno zero waste mrežo, vabijo predstavnike občin, komunalnih podjetij, nevladnih organizacij, medijev in drugih javnosti na letno zero waste srečanje, ki bo potekalo v sredo, 25. maja, med 9. in 13. uro v kranjskem stolpu Škrlovec. Več >>>
25. maj 2022 [Focus] Mednarodna konferenca: dobre prakse na področju podnebnih in energetskih ukrepov občin – od oblikovanja do izvedbe
Priključite se spletni konferenci, kjer bodo predstavljene dobre prakse pri razvoju načrtov SECAP, pri čemer bo poudarek na dobrih praksah v kontekstu nezadostne institucionalne podpore ter omejenih zmogljivosti, finančnih virov in orodij, ki lahko občinam pomagajo pri oblikovanju, prilagajanju in krepitvi svojih podnebnih in energetskih ciljev. Več >>>
31. maj [Umanotera] Okolju in zdravju prijaznejša hrana – kako jo prepoznamo?
Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije vabi na spletni dogodek o tem, kako potrošniške izbire pomembno prispevajo k naslavljanju podnebne krize in zdravja. Pri tem pomagajo okoljski znaki in certifikati. Kateri so zaupanja vredni? Več >>>
1. – 30. junij [CAS] Vurnikovi dnevi 2022
Vurnikovi dnevi vsako leto obeležujejo spomin na radovljiškega rojaka arhitekta Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in umrl leta 1971. Dogodki v okviru praznika Krajevne skupnosti Radovljica, ki obeležujejo 138. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, bodo potekali od 1. do 30. junija 2022. Več >>>
8. junij [Umanotera] Konferenca LIFE IP CARE4CLIMATE: Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti
Prehod v podnebno nevtralno družbo je ena izmed prioritet Evropske unije in sodobne družbe. Organizacije in strokovnjaki se s svojimi delom trudijo zasledovati zastavljene cilje in izvajajo projekte, ki se razvijajo v dobre prakse, za katere je potrebno, da postanejo slišane. Konferenca bo potekala v Austria Trend hotelu v Ljubljani. Več >>>
od 30. junija do 8. julija 2022 [Sončni grič] Izmenjava za mlade
Erasmus+ Mladinska izmenjava za mlade 14 -18 let v španskem eko naselju. Tema izmenjave je Solidarnost in gradnja skupnosti. Sončni grič išče 5 udeležencev 14-18 let in dve mladinski vodji brez starostne omejitve.
od 4. do 8. julija [IZO] Poletna šola in mladinski vrh o podnebnih spremembah
Inštitut za zdravje in okolje v partnerstvu z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in nekaterimi drugimi domačimi ter tujimi organizacijami organizira poletno šolo o podnebnih spremembah in trajnosti ter mednarodni vrh o podnebnih spremembah. Dogodka se bosta odvila v Ljubljani. Več >>>
Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
