Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 21, april 2022

7. aprila 2022

 Uvodnik

 

Hoja za naše zdravje in zdravje planeta

Nina Plevnik, Maja Simoneti, Jana Okoren, IPoP – Inštitut za politike prostora

Danes je svetovni dan zdravja, ki tokrat poteka pod sloganom “Naš planet, naše zdravje.” Z izbrano temo nas Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja na to, da sta naš način življenja in stanje našega okolja vzročno povezana. Ljudje smo hkrati povzročitelji in žrtve krize okolja, zato smo tudi ljudje tisti, ki lahko, in moramo, s spremembami v načinu življenja, rabe virov in proizvodnje prispevati k izboljšanju stanja okolja in našega zdravja…  

… Več kot 90 odstotkov ljudi diha nezdravo raven onesnaženosti zraka. Ta je v veliki meri posledica izgorevanja fosilnih goriv, katerih velik porabnik je avtomobilski promet, ki proizvede okoli 20 odstotkov svetovnih emisij ogljika (vir). Nasprotno alternative, kot sta hoja in kolesarjenje v povezavi z javnim transportom, niso le okolju mnogo bolj prijazne, ampak prinašajo tudi pomembne koristi za zdravje in dobro počutje ljudi, lokalno skupnost in ekonomijo. Z ozirom na to lahko mesta hitro naredijo veliko dobrega za zdravje prebivalcev, če postanejo hoji prijazna.

 

Danes je svetovni dan zdravja, ki tokrat poteka pod sloganom “Naš planet, naše zdravje.” Z izbrano temo nas Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja na to, da sta naš način življenja in stanje našega okolja vzročno povezana. Ljudje smo hkrati povzročitelji in žrtve krize okolja, zato smo tudi ljudje tisti, ki lahko, in moramo, s spremembami v načinu življenja, rabe virov in proizvodnje prispevati k izboljšanju stanja okolja in našega zdravja. 

Podnebne spremembe so med drugim največja nevarnost za zdravje, česar se še zelo slabo zavedamo. SZO navaja, da okoljski dejavniki vsako leto vzamejo kakšnih 13 milijonov človeških življenj. Onesnažen zrak, ekstremni vremenski dogodki in pomanjkanje hrane povzročajo številne smrtonosne bolezni, zdravstvene težave in stiske, ki vodijo v kritičen padec javnega zdravja. Izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma bi lahko do leta 2050 samo z zmanjšanjem onesnaženosti zraka rešilo približno milijon življenj letno (vir). Pandemija Covid-19 nas je prisilila, da smo za kratek čas nekoliko upočasnili naš tempo življenja in se zavedli okolja in temeljnih vrednot. Vsekakor pa je na lokalni in globalni ravni radikalizirala zavedanje o pomenu povezav med zdravjem človeka in stanjem okolja. 

Več kot 90 odstotkov ljudi diha nezdravo raven onesnaženosti zraka. Ta je v veliki meri posledica izgorevanja fosilnih goriv, katerih velik porabnik je avtomobilski promet, ki proizvede okoli 20 odstotkov svetovnih emisij ogljika (vir). Nasprotno alternative, kot sta hoja in kolesarjenje v povezavi z javnim transportom, niso le okolju mnogo bolj prijazne, ampak prinašajo tudi pomembne koristi za zdravje in dobro počutje ljudi, lokalno skupnost in ekonomijo. Aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, lahko pomembno prispevajo k zaviranju razvoja in izboljšanju poteka številnih srčno-žilnih bolezni, diabetesa tipa 2, nekaterih vrst raka, kostno mišičnih bolezni, demence in alzheimerjeve bolezni, depresije in duševnih stisk (vir). 

Naše zdravje je odvisno od zdravja planeta in zdravje planeta je odvisno od nas.

Zdravstvene koristi hoje so dobro raziskane in tudi v Sloveniji že veliko ljudi vsak dan šteje korake v dobri veri, da s tem koristijo svojemu zdravju. Pomanjkanje fizične aktivnosti je po nekaterih študijah dvakrat bolj smrtonosno kot debelost. Najbolj razširjeno je priporočilo o 10 000 korakih na dan, ameriški zdravniki priporočajo vsaj 15 minut hitre hoje na dan (vir), NIJZ priporoča vsaj 30 minut hitre hoje na dan (vir).  

Z ozirom na to lahko mesta hitro naredijo veliko dobrega za zdravje prebivalcev, če postanejo hoji prijazna. Krepiti je treba zavedanje, da to, kako stanujemo, potujemo in delamo, določa naše zdravstveno stanje in počutje, pa tudi stanje in zdravje našega okolja. Hoji prijazno mesto z vsemi svojimi silami, s celostnim in vključujočim načrtovanjem in urejanjem prostora skrbi za to, da so peš poti v dobrem stanju, varne in osmišljene, da praktično povezujejo dejavnosti in storitve v prostoru in da v povezavi z javnim potniškim prometom zmanjšujejo potrebe prebivalcev po vožnjah z avtomobilom. Cilj načrtovanja hodljivosti je izboljšati pogoje za hojo v lokalnem okolju, ozavestiti peš razdalje in spodbuditi spreminjanje potovalnih navad v korist aktivne mobilnosti. 

Hoji prijazno mesto je zdravo mesto kratkih razdalj, dobrega počutja in povezanih skupnosti.

Slovenska mesta imajo dobre pogoje za to, da postanejo hoji prijazna in da svojim prebivalcem in obiskovalcem omogočijo življenje v skladu z novimi ideali zdravja in kakovostnega bivanja, nizkim ogljičnim odtisom in odgovornostjo do okolja. Za uspešno izkoriščanje potencialov je pomembno ustvarjanje strateških, načrtovalskih in operativnih sinergij med prizadevanji za zdravje človeka in okolja, urejanje prostora, prometa in družbene dejavnosti. 

V programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje, IPoP in CIPRA Slovenija spodbujamo hojo v šolo in po vsakdanjih opravkih ter se posvečamo načrtovanju hodljivosti bivalnega okolja. Verjamemo, da je hoja najbolj običajna oblika telesne dejavnosti, ki jo prakticiramo vsi, ne glede na starost in socialni status. V resnici je tudi najbolj razširjena, preprosta in ugodna vrsta mobilnosti. Pričakovali bi, da so pogoji za hojo dobri povsod. Vendar ni tako. Kljub vsakodnevni hoji vsakega izmed nas in poznavanju koristi hoje za zdravje so pogoji za hojo še marsikje slabi. To pomeni, da so pločniki ozki ali pa jih sploh ni, da je tlakovanje neravno, da je prehodov za pešce premalo, da robniki na prehodih niso znižani, da so zeleni intervali na prehodih prekratki, da ob poteh ni klopi in da se vse prepogosto pri organizaciji gradbišč in prometa povsem pozablja na pešce.

V programu ugotavljamo, da vse več občin prepoznava pomen hoje kot zdravju koristne prometne prakse in tudi pomen načrtovanja hoji prijaznega okolja za zdravje prebivalcev in stanje okolja. To se kaže tudi skozi naše pozive Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, v okviru katerih partnerji programa skupaj z izbranimi občinami pripravljamo lokalne načrte hodljivosti. Namen teh je spremeniti položaj hoje v okviru načrtovanja trajnostne mobilnosti in položaj pešca v urejanju prometnega prostora predvsem zaradi zdravstvenih in okoljevarstvenih koristi hoje. Priprava lokalnega načrta hodljivosti nam je tako v občini Črna na Koroškem kot v občini Piran pokazala, da analiza, ki se osredotoča na pogoje za hojo in skuša pospešiti prenos ciljev celostne prometne strategije v prakso, prinaša zanimive ugotovitve in je za lokalne akterje dobra spodbuda za izboljšanje pogojev za hojo. 

Letos bomo Dan zdravja zaznamovali s posvetom “Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta” v Velenju. Posvet je organiziran skupaj z območno enoto NIJZ Celje in Mestno občino Velenje, ki je kot tretja od občin v tem programu dobila priložnost sodelovati v procesu priprave lokalnega načrta hodljivosti. Dogodek bosta otvorila minister za zdravje Janez Poklukar in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki bosta ob tej priložnosti podpisala tudi mednarodno Listino za hojo.

Aktualno v okviru mrež

 

Mreža Plan B oddala pripombe na Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe
Javna razprava o spremembah in dopolnitvah Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe je potekala v izrednih okoliščinah, saj se Evropska unija resno ukvarja z vprašanjem odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in s potrebo po povečanju energetske samooskrbnosti evropskih držav z izrabo obnovljivih virov energije. Več >>>

Foto: Unsplash, @logvisuals

Kaj prinaša novi Zakon o varstvu okolja
16. marca 2022 je bil v Državnem zboru na tretji in zadnji seji obravnave zakona sprejet novi Zakon o varstvu okolja. Bistvene vsebinske spremembe v zakonu si lahko preberete v prispevku, ki ga je za mrežo Plan B za Slovenijo pripravil Aljoša Petek, koordinator delovne skupine Okoljevarstveno pravno varstvo mreže. Več >>>

Foto: Unsplash, @lapunin

Gremo na sodišče za prihodnost planeta – pomembno je, da je varstvo okolja tudi v rokah ljudi
24. marca 2022 je kot gost Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo predaval ameriški okoljski odvetnik Jan Hasselman iz neprofitne organizacije Earthjustice »Environmental Law & Citizens advocacy«. V izjemno aktualnem in zanimivem predavanju nas je s pomočjo zgodb o primerih iz svoje dolgoletne prakse ponovno spomnil na to, kako zelo pomembno je, da je varstvo okolja tudi v rokah ljudi. Več >>>

Foto: Goran Jakovac

Urejanje javnih površin in predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja
V javni razpravi je predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Zakon nas v Mreži za prostor zanima, ker je ena od obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja tudi »urejanje in čiščenje javnih površin«, predmet njenega dela pa sta tudi urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnimi drevesi. Zelene površine, pa tudi posamezna mestna drevesa, igrajo pomembno vlogo v prihodnosti naših mest, tako za blaženje podnebnih sprememb kot za prilagajanje nanje. Več >>>

Foto: icsilviu na Pixabay

Iz aktivnosti članic

 

Podnebne politike

[Focus] Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljeno v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Na Focusu so pripravili analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo. Več >>>

[Focus, Umanotera, PIC] Poročilo s podnebnih skupščin: z demokracijo v sonaravno družbo
Med 14. in 22. marcem 2022 se je po Sloveniji odvilo pet podnebnih skupščin, na katerih so mladi in simpatizerji gibanja za podnebno pravičnost v skupinskih razpravah oblikovali zahteve za socialno pravičen in ambiciozen zeleni prehod. V proces odločanja se je vključilo več kot 150 ljudi, ki so pripravili 29 zahtev. Skupščine so odprle prostor za sodelovanje v procesu neposredne demokracije in hkrati pomagale k širjenju gibanja in prizadevanj za sonaravno družbo. Več >>>

[Focus] Prehranska varnost pred biogorivi: bomo hranili avtomobile ali ljudi?
V Evropi vsak dan v cestnem prometu v obliki bioetanola porabimo 10.000 ton pšenice – kar je enako 15 milijonom štruc kruha, kaže novo poročilo organizacije Transport and Environment. In to ob tem, ko je prehranska varnost na globalni ravni močno ogrožena zaradi vojne v Ukrajini. Okoljske organizacije v Sloveniji in po Evropi zato pozivajo pristojne ministre k ustavitvi uporabe biogoriv iz poljščin in drugih škodljivih biogoriv. Več >>>

[Focus] Prava cena biogoriv iz poljščin
Že več kot 15 let v Evropi bencinu in dizlu dodajamo biogoriva, proizvedena iz prehrambenih in krmnih rastlin, kot so oljna ogrščica, palmovo olje, soja in žita. Biogoriva tako predstavljajo največji delež ne-fosilnih goriv v prometu. Kakšna pa je prava cena biogoriv za podnebje in ljudi in ali so resnično dobra za okolje? Več >>>

[Focus] Vprašalnik: mnenje o podnebnem ukrepanju EU in držav članic
Ker se bo projekt Unify avgusta 2022 zaključil, je društvo Focus pripravilo vprašalnik, ki jim bo v pomoč pri evalvaciji projekta in ovrednotenju, ali se je odnos zainteresiranih deležnikov do podnebnega ukrepanja EU držav članic spremenil. Prav tak jim bodo odgovori v veliko pomoč pri snovanju nadaljnjih aktivnosti. Več >>>

[Umanotera, Focus] Kako dolgo še bo država zavirala energetski prehod?
Umanotera je pozvala ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naj nemudoma popravi škodo, ki jo je povzročil razvoju sončne energije v Sloveniji, in preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji. Nedopustno je, da Eko skladu zmanjka sredstev za podporo, operater omrežja pa zavrača priklope elektrarn na omrežje v času energetske krize in draginje ter ob izjemnem zanimanju gospodinjstev za samooskrbo s sončnimi elektrarnami. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[Umanotera] Izračun ogljičnega odtisa destinacije Postojna zaradi prevozov turistov
V Umanoteri so izračunali ogljični odtis turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov v destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prevozom. Daleč največji del ogljičnega odtisa predstavljajo emisije zaradi prihodov turistov v destinacijo (97 %). Več >>> 

[IPoP, CIPRA] Pešbus in Bicivlak v praksi
Partnerji programa Aktivno v šolo predstavljajo nabor nekaterih primerov izvajanja aktivnosti iz prakse, zanimivih idej, priporočil koordinatorjev ter dodatnih aktivnosti, ki jih koordinatorji povežejo z izvajanjem akcije Pešbus ali Bicivlak. Več >>>

[IPoP, CIPRA] Pešbus in Bicivlak – pogosta vprašanja in odgovori
Vedno več šol in občin se po vsej Sloveniji odloča za omogočanje aktivne mobilnosti najmlajših učencev z organizacijo aktivnosti Pešbus, nekatere šole pa na veliko veselje njihovih učencev organizirajo tudi Bicivlak. Za organizacijo in izvedbo obeh aktivnosti ponujajo podrobne napotke in gradiva na spletni strani programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. V prispevku povzemajo pogosta vprašanja začetnikov. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Focus] Amazonija izgublja zmožnost okrevanja po sušah in sečnji
Raziskava, objavljena marca 2022 v reviji Nature Climate Change, je pokazala, da Amazonija izgublja sposobnost okrevanja po sušah in sečnji. To še povečuje zaskrbljenost, da se deževni gozd približuje točki preloma, po kateri bodo večino gozda nadomestile travinje (savane). To bi imelo ogromne posledice za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb. Več >>>

[Dinaricum] Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021
Dinaricum je objavil poročilo projekta Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021, na katerem so sodelovali kot partnerska organizacija. V projektu so uporabili različne terenske, laboratorijske in matematične/računalniške metode ter tako zagotovili celovitost metodologije številčnega in prostorskega spremljanja populacije. Z metodo sistematičnega popisa volčjih legel s pomočjo izzivanja oglašanja so popisali celotno območje znane prisotnosti teritorialnih volkov. Več >>>

[DOPPS] Pomladna številka revije Svet ptic
V novi številki revije Svet ptic lahko bralci med drugim poiščejo članke o pomenu ohranjanja naravi prepuščenih gozdov, o tem, kdo so gozdni specialisti in zakaj so ohranjeni gozdovi zanje še posebej pomembni. Beseda med drugim teče tudi o upadajoči populaciji 30 % vrst ptic v Evropi. Več >>>

[DOPPS] Iščemo poljske škrjance
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«. Za pričetek izvajanja ukrepa bo DOPPS na teh območjih zarisal cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep. To bodo storili na podlagi obstoječih podatkov v podatkovni bazi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije ter dodatnih popisov, ki jih bodo letos spomladi s pomočjo prostovoljcev opravili v Ljubljanski kotlini, na Murski in Krški ravni. Več >>>

[DOPPS] Preprečimo trke ptic v steklena pročelja
Ljubljana je po pestrosti ptičjih vrst zelo bogato mesto. Ta vrstna pestrost pa je posledica ugodne lege mesta in ohranjene narave, ki mesto obdaja. Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Več >>> 

[DOPPS] Gozdni specialisti potrebujejo pomoč
V Sloveniji imamo ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem. Na DOPPS so pripravili akcijo, s katero želijo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije. Več >>>

[SDPVN] Netopirjev pozimi v netopirnicah ni?
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je pozimi opravilo zimski pregled lesobetonskih netopirnic, postavljenih na izbranih drevesih v Ljubljani. V nasprotju s pričakovanji je bil »izplen« boljši kot na večini dosedanjih pregledov, saj so v dveh od šestih netopirnicah našli netopirje. Več >>>

[Zavod Svibna] Ponikalnica pred Ajdovsko jamo dobiva svojo lepoto
3. aprila 2022 se je 10 prostovoljcev, članov Zavoda Svibna in krajanov vasi Brezovska Gora, lotilo urejanja kraške ponikalnice pri Ajdovski jami, ki je hidrološka in geomorfološka vrednota lokalnega pomena. Pri akciji se je odstranjevalo invazivno robinijo, robidovje ipd., iz struge pa še staro vejevje. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Pridružite se akciji #smeTek in prispevajte skupnostni znanosti
Akcija #smeTek je prevod angleške fraze plogging, ki opisuje kombinacijo teka s pobiranjem smeti. Ekologi brez meja vabijo posameznike, naj na tek ali sprehode vzamejo vrečke in na poti pobirajo smeti. Več >>>

[EBM] Kdaj bo zavrženi hrani potekel rok?
Na letošnji slovenski Dan brez zavržene hrane bodo Ekologi brez meja v ospredje postavili reciklirano kuharijo. Z zero waste občino Škofja Loka se trudijo, da bi v srednjeveškem mestu z okrog 12 tisoč prebivalci hrana končno našla svoje mesto – na krožnikih, ne na odlagališčih. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Kako naj izgledajo pogostitve v času podnebnih sprememb?
“Skrajni čas je, da podnebju prijaznejša pogostitev na dogodkih postane prioritetna izbira,” je bil eden izmed glavnih zaključkov nacionalne konference o podnebju prijaznejši pogostitvi na dogodkih, ki jo je organizirala Umanotera v sodelovanju s Convento, Kongresnim uradom Slovenije in Turizmom Ljubljana v okviru EUKI projekta Podnebni meni. Več >>>

 

Urejanje prostora

[DKAS] Mesec krajinske arhitekture 2022 IDENTITETA KRAJINSKE ARHITEKTURE
Aprila se krajinske arhitektke in krajinski arhitekti posvečajo promociji poslanstva in vloge stroke. Letos je vodstvena ekipa DKAS za naslovno temo MKA izbrala identiteto stroke, njenega znanja, dela, jezika in razmislekov, načrtovalskih rešitev, oblikovalskega registra in celokupnega prispevka k urejanju, rabi in prepoznavnosti prostora. Identiteti te še vedno relativno mlade stroke se bodo posvečali tedenski pogovori, o rešitvah in delovanju strokovnjakov bodo po svoje govorili dogodki in razstave v času MKA. Več >>>

[IPoP] Vračajo se urbani sprehodi Jane’s Walk
Urbane sprehode Jane’s Walk je v letih 2020 in 2021 tako po svetu kot pri nas močno zaznamovala epidemija Covid-19, v letošnjem letu pa se sprehodi ponovno vračajo na stara pota. Globalni festival bo tokrat potekal med 6. in 8. majem 2022, pri nas pa bo letos potekala že dvanajsta izvedba urbanih sprehodov. Vabljeni k organizaciji sprehoda v vašem kraju! Več >>>

Urbane politike

[IPoP] Tretje srečanje partnerjev Pobude za prenos dobre prakse v Podlehniku
V petek, 18. marca 2022, je v občini Podlehnik potekalo tretje srečanje partnerjev Pobude za prenos dobre prakse. Partnerji so predstavili, kako nameravajo dobro prakso iz Idrije – platformo za nevladne organizacije − prevesti v svoje okolje in se udeležili delavnic o komuniciranju in angažiranju lokalnih deležnikov. Več >>>

Stanovanjska politika

[IPoP, IŠSP] Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj: na potezi je politika!
17. marca se je v Ljubljani odvila mednarodna konferenca SKUPAJ DO STANOVANJ. Gosti in udeleženci konference so se strinjali, da stanovanjskih zadrug ne bo moč vzpostaviti brez sistemskih in zakonskih sprememb, na katere se čaka že več let. Skrajni čas je, da tudi pristojni akterji prevzamejo svoj del odgovornosti in v področje vložijo nove premisleke, delo in finančna sredstva. Več >>>

[IŠSP] Proti predlogu Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade
V Inštitutu za študije stanovanj in prostora pozdravljajo vsa prizadevanja za izboljšanje nevzdržne situacije na stanovanjskem področju. Opozarjajo pa na nesmotrnost in celo negativne posledice, ki jih bo zakon prinesel, v kolikor bo sprejet. Več >>>

 

 

Drugo 

[CIPRA] Gorništvo je lahko le način življenja: pogovor o varnosti v gorah
Slovenija se vedno promovira kot dežela gora, vanje zahaja vedno več obiskovalcev. Vendar pa vse bolj postaja jasno, da so gore lahko smrtno nevarne. Katarina Žakelj s CIPRA Slovenija se je o varnosti v gorah pogovarjala z Borutom Peršoljo in Iztokom Tomazinom. Dogodek je bil izveden v okviru pogovornih večerov Živeti v Alpah. Več >>>

[Focus] Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij in zaščite človekovih pravic
Okoljski ministri so na srečanju 17. marca povedali, da želijo odložiti uvedbo že tako šibkih zahtev glede recikliranja baterij in preverjanja dolžne skrbnosti proizvajalcev baterij. Vlade želijo, da proizvajalci baterij pridobijo le 35 % vsega litija v rabljenih baterijah šele z letom 2029, kar je kar tri leta kasneje od predloga Evropske komisije. Več >>>

[Focus] Zakaj jedrska energija ni zelena
Jedrska energija se je prebila v sam vrh perečih vprašanj, ki delijo države članice Evropske unije. Na Silvestrovo je Evropska komisija objavila predlog, v katerem jedrska energija dobiva mesto med trajnostnimi naložbami v taksonomiji EU, kar je posledica pritiska in interesov določenih držav z glavno zagovornico Francijo na čelu. Tehnična strokovna skupina, ki je izvajala presojo o vključitvi jedrske energije v taksonomijo EU, izpostavlja, da njena umestitev v taksonomijo financiranja ni upravičena, saj ne izpolnjuje uveljavljenih kriterijev. Več >>>

[Duh časa] Odziv na Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti
Do pred kratkim je bil v obravnavi predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, na katerega so svoja opažanja in predloge poslali tudi v Društvu Duh časa. Med drugim so izpostavili manko okoljskega in trajnostnega vidika v zakonu. Več >>>

[Umanotera] Volitvomat je tu
Iniciativa Glas ljudstva je predstavila prihajajoče aktivnosti iniciative v predvolilnem času in novo orodje za volivke in volivce Volitvomat, s katerim želijo prispevati k čim boljši informiranosti pred volitvami. Več >>>

[CTRP Kranj] O naravnem kmetovanju in pomenu zdrave prsti
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je na spletnem predavanju gostil strokovnjakinjo za naravno pridelavo hrane, ddr. Ano Vovk. Govorili so o pomenu naravnega kmetovanja, o uporabi zastirke, o pripravi gomilastih gred, visokih gredah in gredah pogačah ter o mnogih drugih temah. Več >>>

[Umanotera] V Kranju sodelujemo pri razvoju trajnostnega turizma
Učinkovit prehod v nizkoogljično družbo zahteva poleg ukrepov na nacionalni ravni tudi visoko stopnjo sodelovanja posameznikov in skupnosti, pri tem pa trajnostno upravljanje z viri prinaša vse več razvojnih priložnosti tudi za lokalno skupnost. V Kranju se tega zavedajo, zato so se z veseljem vključili v program podpore občin pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti Dovolj za vse v okviru LIFE projekta CARE4CLIMATE. Več >>>

 

Mednarodne novice

 

Poročilo Shifting paradigms: Public perceptions of economic policy in shaping the climate crisis
Poročilo izpostavlja širok nabor pogledov prebivalcev devetih evropskih držav na podnebno krizo in strukturne spremembe v ekonomiji. Pri mnogih obstaja razkorak med lastnimi pogledi na ekonomijo in njihovo oceno razsežnosti ukrepov na področju podnebnih sprememb. Več >>>

Video EEB Mixed nuts
EEB je objavil video z veveričkom Kevinom v odziv dolgega čakanja na predlog komisije glede obvezne primerne skrbnosti podjetij. Video izpostavlja pomembnost zadostnega nadzora nad profitom podjetij, da ta ne bi nastajal na račun ljudi in planeta. Več >>>

Novo Poročilo o blaženju podnebnih sprememb (IPCC)
Delovna skupina 3. Medvladnega foruma za podnebne spremembe (v angleščini International Plant Protection Convention – IPCC) je objavila Poročilo o blaženju podnebnih sprememb (to je zniževanju emisij toplogrednih plinov). Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 250 znanstvenikov. Več >>>

Ekvadorsko višje sodišče je razsodilo, da imajo prostoživeče živali pravne pravice
Na primeru volnate opice, ki je bila vzeta iz divjine in 18 let vzgajana kot domača žival, je sodišče razsodilo, da morajo biti prostoživeče živali zaščitene pred krutostjo, strahom in stisko. Več >>>

Video CCFD o škodljivih modelih pesticidov
Video prikaže vrednost trga pesticidov in negativne posledice njihove rabe. Te namreč letno povzročijo mnogo zastrupitev in celo smrti v državah globalnega juga, kamor jih za kmetijsko rabo izvaža EU – nato pa se te v obliki uvožene hrane vračajo nazaj. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

7. 4. 2022 [Est=etika] II. pogovorni večer z izjemnimi ženskami
Na večer občinskega praznika bo Klavdija Kotar, vodja novomeške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, vodila II. pogovorni večer z izjemnimi ženskami: Jožico Jožef Beg, Branko Bukovec, Tanjo Fink, Rosano Hribar, Majo Pajek in Natašo Pevec. Več >>>

7. 4. 2022 [Prostorož] Marjetica Potrč: Renewing Knowledge Production at Floating University Berlin and Haus der Statistik
Marjetica Potrč bo na predavanju predstavila dva berlinska projekta: za Floating University Berlin in za Haus der Statistik, ki ju je izvedla skupaj s študenti participatornih praks pri predmetu Design for the Living World, ki ga je poučevala na University of Fine Arts Hamburg (HfBK). Več >>>

7. 4. 2022 [CTRP] Podzemne vode – vodno srce človeka, okolja in narave
V okviru aktivnosti usposabljanja vodnikov po Podonavju projekta Danube Guides Action BSC Kranj in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabita na naravoslovno izobraževanje Podzemne vode – vodno srce človeka, okolja in narave – značilnosti, pomen in stanje v Sloveniji/na Gorenjskem. Več >>>

9. 4. 2022 [MKM] Dan za spremembe 2022 – SOUSTVARJAMO SKUPNOST
Mariborska kolesarska mreža (MKM) bo v okviru Dneva za spremembe 9. aprila 2022 pripravila dan odprtih vrat in v sklopu projekta Klima moje soseske 2022 izvedla prvo serijo meritev kakovosti zunanjega zraka (delci PM 2.5). Meritve bodo izvedli s senzorji, pritrjenimi na kolesa prostovoljk_cev. Ugotovitve bodo lahko služile kot izhodišče za trajnostne spremembe prometne ureditve v mestu. Več >>>

10. 4. 2022 [CTRP Kranj] Pomen čemaža in hrena v tradicionalnem zdravilstvu – uporaba in pripravki
Na predavanju bo beseda tekla o tem, kako gojiti hren, kje in kdaj nabirati čemaž in o tem, na kaj moramo pri nabiranju paziti. Katere zdravilne učinkovine imata čemaž in hren, pri čem pomagata in kakšne pripravke si lahko iz njih naredimo bosta delila zeliščarja Branko Toplak in Vlasta Juršak. Več >>>

do 15. 4. 2022 [Maja Farol, IPoP] URBANE PREROKBE: Življenje v Ljubljani leta 2100
Razstava izhaja iz šestih srečanj – t. i. Zborov za prostor – na katerih so vabljeni strokovnjaki z različnih področij razprli ključna pričakovanja glede prihodnosti. Uredniška skupina razstave je nato oblikovala osnutke napovedi, jih ponovno preverila z njimi in ubesedila v »prerokbe«, ki jih je mogoče prebrati na razstavi. A proces s tem ni zaključen. Razstava je tudi platforma, preko katere lahko svoje predloge prerokb prispevajo obiskovalci in javnost. Več >>>

14. 4. 2022 [CTRP Kranj] Organizirana lokalna samooskrba kot pomemben element prehranske suverenosti naroda in izhoda iz globalne prehranske krize
CTRP Kranj vabi na strokovno predavanje Organizirana lokalna samooskrba kot pomemben element prehranske suverenosti naroda in izhoda iz globalne prehranske krize. Več >>>

do 22. 4. 2022 [Umanotera] Zgodovinske poplave, suše in neurja na Krakovskem nasipu v Ljubljani
Umanotera je v sodelovanju s Turizmom Ljubljana na ljubljanskem Krakovskem nasipu postavila razstavo Na vroči strani Alp – življenje v času podnebnih sprememb. Razstava orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Več >>>

23. 4. 2022 [EBM] Dan v rabljenih oblačilih 2022
23. aprila poteka Dan v rabljenih oblačilih. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in ‘hiperodlaganje’. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila, fotografirajte se z napisom Dan v rabljenih oblačilih in objavi dodajte #DanVRabljenihOblačilih. Več >>>

do 3. 5. 2022 [CAS] Povabilo študentom k oddaji predloga za Vurnikovo študentsko nagrado za leto 2022
Vurnikova študentska nagrada je bila kot priznanje za perspektivnega študenta arhitekture ustanovljena na pobudo Centra arhitekture Slovenije ob skorajšnji stoletnici ustanovitve oddelka za arhitekturo na Tehnični fakulteti v Ljubljani, za katerega je bil zaslužen arhitekt Ivan Vurnik (1884-1971). Nagrada, ki so jo tako idejno kot finančno podprli Krajevna skupnost Radovljica, Občina Radovljica, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, je častna in finančna. Več >>>

6. – 7. 5. 2022 [SDE] URJENJE: Strateško vodenje v temeljno negotovih razmerah

Znašli smo se v transformacijski krizi stopnjujočih se globalnih pretresov in visoke negotovosti. V teh razmerah je težko razumeti, kaj se sploh dogaja, podoba prihodnosti pa je že povsem zamegljena. Je v temeljni negotovosti sploh še mogoče razmišljati in delovati dolgoročno in strateško? Za razumevanje kompleksne krize je potrebno kompleksno razmišljanje. Kompleksnost je po Staceyu sredinska kategorija med redom in neredom. Udeleženci se bodo teoretično in praktično izurili v uporabi sredinskega razmišljanja. Več >>>

do 9. 5. 2022 [CAS] Vurnikov fotografski natečaj 2022
Center arhitekture Slovenije, Krajevna skupnost Radovljica in Fotografsko društvo Radovljica vas vabijo k sodelovanju na tematskem natečaju za fotografije, povezane z življenjem in delom arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene, slikarke in oblikovalke, Helene Kottler Vurnik. Več >>>

do 15. 5. 2022 [DOPPS] Mladi ornitologi, pozor!
DOPPS mlade, ki želijo izpopolniti svoje znanje o pticah in nekaj dni preživeti v Triglavskem narodnem parku, vabi k udeležbi Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora poleti med 26. 6. in 3. 7. 2022. Prijave zbirajo do 15. 5. 2022. Več >>>

27. 6. – 1. 7. 2022 [Focus, Umanotera] Odprte prijave za Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2022
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2022 želi oživiti prostor za izmenjavo mnenj, razpravo in kritični razmislek o sodobnih raziskavah, praksah, metodologijah in procesih za pravične, vključujoče in deliberativne tranzicije k dobremu življenju znotraj planetarnih omejitev. Tranzicije že potekajo in so neizogibne, naslovili pa bodo tistih nekaj področij, ki so še posebej izpostavljena: država in demokracija, energija in promet, potrošnja in proizvodnja ter raba zemlje. Več >>>

27. 6. – 30. 6. 2022 [Slovensko odonatološko društvo] Evropski odonatološki kongres
Slovensko odonatološko društvo vabi na šesti Evropski odonatološki kongres ECOO 2022, ki bo konec junija potekal v Sloveniji. Več >>>

do 30. 6. 2022 [CIPRA] Išče se podnebni prvak Jugovzhodne Evrope – natečaj za najboljše podnebne projekte
V okviru projekta EUKI Climate Bridges iščejo dobre primere projektov za blaženje podnebnih sprememb na Zahodnem Balkanu. Prijavi se lahko vsak, ki je izvedel ali izvaja projekt povezan s podnebjem ali trajnostjo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, na Kosovu, v Srbiji ali Albaniji. Projekt mora biti že izveden (končan pred največ petimi leti) ali vsaj delno izveden. Več >>>

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.