Novice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, št. 16, november 2021

8. novembra 2021

 

Uvodnik

 

Mag. Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora

Kaj je prineslo sedmo srečanje pogodbenic Aarhuške konvencije? 

 

Srečanje pogodbenic Aarhuške konvencije je vsake štiri leta priložnost, da se države soočijo s problematiko njenega izvajanja in naslovijo najbolj kritične probleme. Letos je bila pozornost, poleg rednega ugotavljanja kršitev, usmerjena na varstvo okoljskih aktivistov in na sprejem deklaracije, ki poudarja tudi pomen prostorskega načrtovanja za trajnostni razvoj.

 

Ena izmed temeljnih dolžnosti države podpisnice konvencije je zagotoviti, da tisti, ki uresničujejo svoje pravice v skladu z določbami konvencije, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani. Žal so pogosto ravno države same, oziroma njihovi oblastni organi, tiste, ki tako ali drugače »sankcionirajo« dejanja okoljevarstvenikov. Še bolj sovražno nastopajo različni investitorji. Global Witness spremlja, kaj se dogaja po svetu – žalostna kronika se ponavlja iz leta v leto, tudi v letu 2020 je bilo ubitih 227 tistih, ki so branili svojo zemljo ali okolje pred uničenjem. Države pogodbenice Aarhuške konvencije so zato na srečanju za okrepitev izvajanja navedene obveze konvencije sprejele odločitev o vzpostavitvi mehanizma za hitri odziv za varstvo okoljskih aktivistov (Rapid response mechanism to protect environmental defenders). Vodilno vlogo pri tem je izkazala Irska, ki bo za naslednja štiri leta zagotovila polovico sredstev za delovanje tega mehanizma. To je prvi tak varstveni mehanizem za varovanje varuhov okolja, ki bo vzpostavljen v okviru pravno zavezujočega okvira pod okriljem Združenih narodov. Posebni poročevalec za varuhe okolja bo zagotavljal takojšen odziv in izvedel ukrepe za zavarovanje vsakogar, ki mu grozi kazen, preganjanje ali nadlegovanje zato, ker želi uveljavljati svoje pravice po Aarhuški konvenciji.

 

Za trajnostni razvoj, še posebej za področje urejanja prostora, je pomemben tudi sprejem Deklaracije o okoljski demokraciji za trajnosten, vključujoč in odporen razvoj (Geneva Declaration on Environmental Democracy for Sustainable, Inclusive and Resilient Development). Njen namen je spodbujanje transparentnega in vključujočega infrastrukturnega in prostorskega načrtovanja. Deklaracija sledi Deklaraciji o okoljski demokraciji in trajnostni bodočnosti iz prejšnjega srečanja pogodbenic v Budvi (Budva Declaration on Environmental Democracy for Our Sustainable Future). Poudarja, da Aarhuška konvencija odločilno podpira učinkovito izvedbo številnih aktualnih mednarodnih dogovorov, med njimi Agendo 2030, Resolucijo Združenih narodov o trajnostni infrastrukturi, aktivnosti za izvajanje nujnih ukrepov na področju varstva biodiverzitete, tudi izvajanje Evropskega Zelenega dogovora. Uresničevanje Aarhuške konvencije je neločljivo povezano z varstvom človekovih pravic (Human Rights Council resolutions 37/8 on human rights and the environment, 40/11 on recognizing the contribution of environmental human rights defenders to the enjoyment of human rights, environmental protection and sustainable development). Pravico do zdravega okolja pa so začeli tudi Združeni narodi prepoznavati kot človekovo pravico.

 

Predvsem pa se deklaracija osredotoča na infrastrukturo in prostorsko načrtovanje. Prostorsko načrtovanje je mnogo več kot tehnično orodje. Gre za proces, ki mora biti celovit in vključujoč in je povezan s strateškimi vizijami na nacionalni ali regionalni ravni. Dejansko predstavlja ključno komponento obnovljene paradigme teritorialnega upravljanja, ki spodbuja demokracijo, participacijo in vključenost, transparentnost in odgovornost z namenom, da se zagotovi trajnostni razvoj in kakovost prostora. Infrastrukturno in prostorsko načrtovanje se mora naslanjati na naravi temelječe rešitve. V prizadevanjih za hiter gospodarski razvoj oziroma okrevanje infrastrukturne odločitve ne smejo zaobiti transparentnosti in participacije ter spodkopavati okoljevarstvenih ukrepov, prav tako pa ne smejo ustvariti nevzdržnega dolga. Gradnja infrastrukture ne bi smela ogrožati ekosistemov in biodiverzitete ter človekovih pravic. Zaradi svojega potencialnega (in dejanskega) vpliva na ekosisteme, življenja in zdravje številnih ljudi, gradnja pogosto vodi v družbene konflikte, zato je ključno, da so pri načrtovanju družbeni in okoljski vidiki v celoti upoštevani. V načrtovanje morajo biti vključene ustrezne varovalke, da se zagotovijo rešitve, ki nikogar ne zapostavljajo. Transparentnost, pravna varnost, vključujoče in učinkovito sodelovanje javnosti ter učinkovita pravna sredstva so pri tem najboljše varovalke.

 

Uveljavljanje Aarhuške konvencije pri prostorskem načrtovanju je bila tudi tema posebnega posveta, ki ga je v okviru spremljajočih dogodkov en teden pred srečanjem pogodbenic organizirala Češka nevladna organizacija Arnika – Environmental Democracy & Spatial Planning.

 

Sicer pa je ena standardnih nalog srečanja pogodbenic konvencije sprejem odločitve glede skladnosti ravnanj držav pogodbenic s konvencijo (ugotavljanje kršitev). Tokrat je bilo sprejetih 20 odločitev. Kot na zadnjem srečanju se je tudi tokrat zataknilo pri EU. Ta je že drugič zavrnila sprejem ugotovitev pritožbenega odbora in povzročila njihovo odložitev. V prvem primeru (ACCC/C/2008/32) je EU v preteklih letih ukrenila vse potrebno, da je bila kršitev odpravljena – prav na začetku slovenskega predsedovanja so se zaključila pogajanja in dosegel se je sprejem sprememb Uredbe 1367/2006, ki izboljšuje dostop prebivalcev in nevladnih organizacij do pravnega varstva glede odločitev organov EU. Vendar pa je pred pritožbenim odborom odprt še en primer (ACCC/C/2015/128), ki se nanaša na merila EU za državne pomoči v povezavi z jedrskimi elektrarnami, ki pa se bo očitno še razvijal.

 

Čeprav je bila Aarhuška konvencija sprejeta na pobudo in pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) in so vanjo vključene predvsem, ne pa izključno, evropske države (seznam pogodbenic), se njen vpliv širi. To srečanje pogodbenic je privedlo do sprejema Gvineje Bissau, ki je prva država izven regije UNECE, ki je pristopila k Aarhuški konvenciji. Latinska Amerika pa je, po zgledu Aarhuške konvencije, v obdobju od zadnjega srečanja pogodbenic sprejela svoj Regionalni sporazum glede dostopa do informacij, sodelovanja javnosti in pravičnosti v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in Karibih (Escazu Agreement).

 

Aktualno v okviru mrež

 

Posvet Od 55 do 1,5 >
V okviru vsebinskih mrež s področja okolja in prostora, Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, smo organizirali posvet »Od 55 do 1,5«, namenjen razpravi o novem zakonodajnem svežnju »Pripravljeni na 55«. Na spletu so dostopni posnetki posameznih predstavitev in okrogle mize v okviru posveta. Več >>>

 

Foto: Arhiv Plan B za Slovenijo 

 

Napoved drugega poziva članicam mreže Plan B za Slovenijo k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa mreže
17. novembra 2021 bo predvidoma objavljen drugi poziv članicam mreže k prijavi projektnih idej. V okviru izvajanja Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo, ki ga financirata Eko sklad, j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor, je del sredstev namenjen financiranju manjših projektov članic mreže. Več >>>

 

Javni prostor – zagotavljanje kakovosti bivanja in trajnostni razvoj
Javni prostor je bil v središču pozornosti na petem seminarju Mreže za prostor za trajnostno urejanje prostora. O javnem prostoru so štirje govorci z različnih vidikov govorili kot o skupnem dobrem in ključni prvini zagotavljanja kakovosti bivanja, javnega zdravja, varstva okolja, družbene enakosti in povezanosti v urbanem okolju. Ob tem so naslovili tudi izzive načrtovanja in urejanja javnega prostora. Več >>>

Foto: Arhiv Mreže za prostor

Kar se zgodi v prostoru, se najprej načrtuje in ovrednoti – kako in koliko?
Na Webinarju za zagovorništvo je mag. Senka Šifkovič Vrbica predstavila pomembnost celovite presoje vplivov na okolje pri strateškem in prostorskem načrtovanju – vrednotenju prvin načrtovalskih zamisli. To je bil tretji v seriji Webinarjev za zagovorništvo, namenjenih širitvi znanja in usposobljenosti za zagovorniško spopadanje s problemi na poti trajnostnega razvoja družbe. Več >>>

Foto: Arhiv Mreže za prostor

 

Iz aktivnosti članic

 

Podnebne politike

[Focus, Umanotera, Inštitut za zdravje in okolje, No Excuse Slovenia] Poziv Vladi RS k takojšnjemu ukrepanju za zajezitev posledic napovedanega dviga cen energentov
Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, med katerimi so tudi nekatere članice mreže Plan B za Slovenijo, Vladi RS poslala poziv, v katerem so jo spodbudili, naj se na napovedane podražitve energije odzove tako, da bo potrošnikom še naprej zagotovljena cenovno dostopna energija. Več >>>

 

 

Foto: Arhiv ZPS

[Focus] Skupaj za 100 % obnovljivo Evropo: sonce in veter kot hrbtenica energetskega sistema
Društvo Focus se je pridružilo koaliciji 185 nevladnih organizacij iz cele Evrope, ki zahtevajo hitrejšo, pravično in trajnostno energetsko tranzicijo s ciljem, da bo do leta 2040 Evropa prešla na 100 % energijo iz OVE. Koalicija sporoča, da mora elektrika iz obnovljivih virov, predvsem iz sončne in vetrne energije, postati hrbtenica energetskega sistema, ki bo pospeševala razogljičenje v vseh sektorjih. Več >>>

 

Foto: Arhiv Društvo Focus

[Focus, Umanotera] Poziv za občine: zagotovite si podporo pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti
V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE sta društvo Focus in Umanotera objavila poziv za občine, s katerim jih vabita, naj se vključijo v program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti. Na poziv se lahko prijavijo občine na katerikoli stopnji projektne ideje, ki bo povezala lokalno skupnost in prispevala k blaženju podnebnih sprememb. Več >>>

 

Foto: Arhiv Društvo Focus

[Umanotera] Desetine milijonov iz Podnebnega sklada velikim onesnaževalcem
Medtem ko v Glasgowu poteka svetovna podnebna konferenca COP26, na kateri bi Slovenija kot predsedujoča Svetu EU morala voditi z zgledom. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da se več deset milijonov iz Podnebnega sklada – tj. sredstev, s katerimi bi morali pomagati zmanjšati izpuste toplogrednih plinov – podari največjim podnebnim onesnaževalcem v Sloveniji. Umanotera je ob dogodku pripravila sporočilo za javnost. Več >>>

 

Foto: Ella Ivanescu, Unsplash

Trajnostna mobilnost

[IPoP] Zaposleni OŠ Solkan so zmanjšali uporabo avta za dober namen
Zaposleni na OŠ Solkan so v času začasne prometne ureditve imenovane Šolska ulica – Območje varnih prihodov v šolo za dober namen zmanjšali število prepeljanih kilometrov z avtomobilom. Vsaj del poti v službo in domov so večkrat opravili peš ali s kolesom. Sodelovali so v kampanji, v kateri je bilo zmanjšanje uporabe avtomobila nagrajeno z nakupom koles za učence OŠ Solkan. Zaposleni so v dvotedenski kampanji v povprečju dnevno z avtomobilom opravili skoraj 300 kilometrov manj, kot običajno. Učencem svoje šole so tako »prislužili« dve brezplačni mestni kolesi. Več >>>

 

Foto: Arhiv IPoP

[IPoP, CIPRA] Pešbus že šesto šolsko leto v slovenskih šolah
Aktivna pot v šolo, peš, s kolesom, skirojem ali rolko je pri otrocih zelo priljubljena. Poleg tega, da je aktivna hoja v šolo otrokom všeč, dobro vpliva tudi na njihovo počutje in zdravje ter razvoj. S pomočjo Pešbusa se otroci učijo sodelovati v prometu in načrtovati čas, hkrati pa spoznavajo lokalno okolje in ljudi. Vsakodnevna hoja v šolo je prispevek k dnevni telesni dejavnosti otrok in k razvoju zdravih potovalnih navad. Od leta 2016 je Pešbus organiziralo že več kot 130 osnovnih šol, letošnjo jesen pa so aktivnosti potekale na 66 šolah in v enem vrtcu. Več >>>

 

Foto: Gaja Trbizan

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Nekoliko drugačna banka
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se je kot eden izmed petih partnerjev pridružilo projektu LIFE for Seeds. Projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov. Semena bodo nabirali na 21 območjih Natura 2000, hraniti pa jih nameravajo v semenskih bankah. Več >>>


Foto: Arhiv DOPPS

[DOPPS] V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic
Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi. Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst). Zaskrbljujoč je tudi podatek, da v Evropi upadajo populacije kar 30 % vrst ptic, ogrožena pa je vsaka osma vrsta ptice. Več >>>

 

Varstvo okolja

[Ekologi brez meja] Tudi četrti popis blagovnih znamk brez presenečenj
Že četrto leto zapored so Ekologi brez meja pod okriljem mreže Break Free From Plastic identificirali največje korporativne onesnaževalce na svetu. Tako kot v prejšnjih letih je kljub okoljskim zavezam absolutni zmagovalec Coca-Cola z več odpadki kot onesnaževalca številka dve in tri skupaj. Coca-Coli sledijo PepsiCo, Unilever, Nestlé, Procter & Gamble, Mondelēz International, Philip Morris International, Danone, Mars Inc. in Colgate-Palmolive. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Sadovi zero waste svečane trgatve Stare trte
Ekologi brez meja so se prvi vikend v oktobru udeležili mariborske Svečane trgatve Stare trte, ki je bila že 35. zapovrstjo. Organizator, Zavod za turizem Maribor, se je zavezal k manjši količini odpadkov ter k njihovemu doslednemu ločenemu zbiranju. Prireditev je tako prejela naziv Zero waste prireditev, prav tako pa so s 98 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov postavili nov rekord. Več >>>

 

Foto: Arhiv Ekologi brez meja

[Ekologi brez meja] Razširjena odgovornost – Kaj sploh je in kakšne spremembe se nam obetajo?
Koncept proizvajalčeve odgovornosti pomeni, da proizvajalec ustvari kakovosten izdelek, ki bo služil namenu, hkrati pa odgovorno ravnanje dokazuje preko standardov in včasih garancije za končnega kupca. Razširjena proizvajalčeva odgovornost proizvajalca zavezuje še, da za svoje izdelke poskrbi tudi, ko te postanejo odpadki. Konceptu se v prihodnosti obeta konkretna posodobitev. Več >>>

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Babičina podnebna kuharica
V Umanoteri so v tednu pred svetovnim dnem hrane izdali Babičino podnebno kuharico – knjižico podnebju prijaznih receptov, ki prinaša nabor izbranih slovenskih specialitet, pripravljenih na bolj trajnostni način. Vsi predstavljeni recepti upoštevajo vodila podnebju prijaznejšega prehranjevanja in kažejo na neomejenost idej za pripravo (že znanih) jedi. Več >>>

 

 

Foto: Arhiv Umanotera

 

Urejanje prostora

[CAS] Vurnikova študentska nagrada
Ob 100. obletnici visokošolskega študija arhitekture na Slovenskem, ki je bil organiziran na pobudo arhitekta Ivana Vurnika, so Center arhitekture Slovenije, Občina Radovljica, Krajevna skupnost Radovljica, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru leta 2018 ustanovili Vurnikovo študentsko nagrado za perspektivnega študenta/študentko arhitekture, krajinske arhitekture ali urbanizma. Nagrada je častna in finančna (vrednost prve nagrade je 1500 EUR neto) in namenjena študijskemu potovanju. Več >>>

Foto: Arhiv Center arhitekture

[CAS] Podnebno obarvani tehniški in kulturni dnevi Igriva arhitektura
V Centru arhitekture Slovenije s programom IGRIVA ARHITEKTURA s sodobnimi metodami učenja z izkušnjo podpirajo razvoj kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, ponujajo kakovostne in zanimive postopke za razumevanje prostora, arhitekture in oblikovanja v formalnih in neformalnih izobraževalnih okoljih. Delavnice prilagajajo različnim starostnim skupinam in otrokom s posebnimi potrebami. Pri zasnovi delavnic upoštevajo načela trajnosti in skrbijo za okolje. Letošnje tehniške in kulturne dni, ki jih izvajajo po osnovnih šolah v Sloveniji, so obarvali v podnebno noto. Več >>>

[DKAS] Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta
V torek, 5. oktobra 2021, je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Mestne občine Ljubljana in sponzorskimi sredstvi izvedlo spletni strokovni posvet »Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta«. Posvet je nadaljeval lansko leto začeto razpravo o pomenu prilagajanja podnebnim spremembam v mestih in o vlogi prostorskega načrtovanja, tokrat s poudarkom na izvedbeni ravni in konkretnih rešitvah v prostoru, ki naslavljajo predvsem uravnavanje mestne mikroklime in ohranjanje biotske pestrosti. Več >>>

Drugo 

[SDEVAL] Od političnega centra k prazni sredini
Sredinska miselnost je verjetno ena izvirnejših lastnosti zahodnjaškega modela modernih družb. Model je sicer binarno razklan na ideološko levico in desnico, vendar politična sredina posreduje med njima. Sredinska naravnanost oblikuje družbe, ki za uresničevanje kolektivnega poslanstva ne zahtevajo poenotenja v načelnih vprašanjih. Notranjih temeljnih nasprotij, ki so seveda neizbežna, ne rešujejo avtoritarno, niti s konfrontacijo, ampak s posredovanjem, iskanjem srednje poti in kompromisa v konkretnih problemskih vprašanjih. To je vedno mogoče, dokler družbena nasprotja počivajo na istem skupnem imenovalcu univerzalnega sistema vrednot razuma in svobode. Težave nastopijo v prelomnih časih, ko skupni imenovalec vrednot ni več zagotovljen. Več >>>

[CIPRA] Mikrofon podnebju
CIPRA Slovenija je skupaj z Oddelkom za geografijo (FF UL) konec oktobra izvedla študentski tabor na temo podnebnih sprememb – Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za komuniciranje podnebnih sprememb. Namen tabora je bil mlade opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj bodo kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in podnebno pravično prihodnost. Več >>>

 

Foto: Arhiv CIPRA

[Ekologi brez meja] Novi raziskovalni prostor potrebuje Pirate plastike
Pirati plastike so se udeležili enega od vodilnih dogodkov predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju raziskav in inovacij, konference “Novi evropski raziskovalni prostor”. Raziskovalci in odločevalci so sooblikovali bolj oprijemljiv in učinkovitejši raziskovalni prostor za raziskovalce, inovatorje in državljane EU. Projekt Pirati plastike je bil na dogodek povabljen kot dober primer skupnostne znanosti. Več >>>

Foto: Twitter MIZŠ

[DPOMS] Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije izpolnjuje potrebne pogoje za status v javnem interesu
CNVOS je Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije pomagal napisati pritožbo in ohraniti status delovanja v javnem interesu po tem, ko jim je tega neupravičeno odvzelo Ministrstvo za okolje in prostor v postopku preverjanja izkazovanja pogojev. Več >>>

[CAS] Vseslovenski dan habitata
V teku je nagradni ustvarjalni natečaj ob Vseslovenskem dnevu habitata za vrtčevske in osnovnošolske otroke. Svetovni dan habitata vsako leto prvi ponedeljek v oktobru opominja, da ima vsakdo moč in odgovornost, da oblikuje prihodnost naših mest in naselij. Od leta 2017 naprej Center arhitekture Slovenije organizira ustvarjalne natečaje, h katerim vabijo vse slovenske osnovne šole in vrtce. Najboljše izdelke ene vrtčevske skupine in vsake triade osnovnih šol vsako leto nagradijo z obiskom Ljubljane in predsedniške palače. Tema letošnjega natečaja je JAZ, PODNEBJE IN ARHITEKTURA. Več >>>

Foto: Arhiv Igriva arhitektura

 

 

Mednarodne novice

 

 

Poročilo EEB o sekvestraciji ogljika v kmetijske površine
EU izpostavlja sekvestracijo ogljika v kmetijske površine (ang. Carbon farming) kot nov poslovni model, ki naj bi prispeval k boju proti podnebnim spremembam v agrikulturi. EEB je v novem poročilu Carbon Farming for Climate, Nature, and Farmers zastavila konkretne rešitve in pet ključnih priporočil, ki naj bi bila vodilna v procesu sekvestracije, z namenom, da bo izid prakse uspešen za EU. Več >>>

 

Analiza vloge vodika v energetskem prehodu
Fundación Renovables je objavila analizo, ki pod drobnogled vzame vlogo, ki naj bi jo kot dopolnilni energetski nosilec v poti do popolne elektrifikacije končnega povpraševanja po energiji prevzel vodik. Več >>>

 

Poročilo emisijske vrzeli 2021
Poročilo The Emissions Gap Report 2021: The Heat Is On je 12. v vrsti letno objavljenih poročil, ki ponujajo pregled razlik med tem, kakšne emisije toplogrednih plinov so predvidene v letu 2030 in tem, kakšne bi morale biti, da bi se uspešno izognili najhujšim vplivom podnebnih sprememb. Več >>>

 

Poročilo EEA o podnebnih in energetskih ciljih EU
Novo poročilo Evropske agencije za okolje o trendih in napovedih za Evropo 2021 ugotavlja, da je EU dosegla tri podnebne cilje za 2020, in sicer 20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z 1990, porast deleža rabe obnovljive energije za 20 % in izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 %. Več >>>

Poročilo From Brazilian farms to European tables
Publikacija From Brazilian farms to European tables predstavlja podatke o družbeno-okoljskih in delavskih vplivih dobavnih verig štirih brazilskih agrikulturnih izdelkov, ki se izvažajo v EU: govedina, pomaranče, kava in kakav. Študija razkriva, da so pridelovalci in podjetja teh sektorjev povezani z resnimi problemi v Braziliji, kot so deforestacija, sužnjelastništvo ter izčrpavanje podeželja. Več >>>

Štipendijski program Nemške zvezne fundacije za okolje
Nemška zvezna fundacija za okolje univerzitetnim diplomantom omogoča pridobitev dodatne strokovne usposobljenosti za reševanje nalog varstva okolja in ohranjanja narave v njihovih matičnih državah. Štipendijski program traja od šest do dvanajst mesecev in vključuje večtedenski intenzivni tečaj nemščine. Institucije, ki gostijo udeležence, so univerze, raziskovalni inštituti, podjetja in društva v Nemčiji. Najboljši štipendisti se lahko potem prijavijo tudi na 6 mesečni financirani projekt, izveden v Sloveniji. Več >>>

 

 

Napovednik dogodkov

9. 11. 2021 [Društvo Humanitas] 6. Humanitasova nacionalna konferenca globalnega učenja
Aktivno udejstvovanje mladih v lokalnem in globalnem okolju bo tema 6. Humanitasove nacionalne konference globalnega učenja, na katero vabijo 9. novembra. Pripravljajo delavnice, tržnico metod in dobrih praks, obenem pa bodo podelili tudi nagrado za najboljšega učitelja globalnega učenja. Več >>>

 

12. 11. 2021 [PIC] Varovanje temeljnih pravic in vladavine prava EU
PIC skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije in Nizozemskim helsinškim odborom v luči zadnjih dveh mesecev predsedovanja Slovenije Svetu EU vabi na spletni seminar o varstvu temeljnih pravic in vladavine prava v EU. Več >>>

 

12. 11. 2021 [Ekologi brez meja] Spletno predavanje – Kaj lahko naredim za svet brez smeti
Ekologi brez meja z Društvom mladih Kranjska Gora pripravljajo brezplačno spletno predavanje o konceptu zero waste in o trikih, ki lahko posameznikom pomagajo pri proizvajanju manj smeti in odpadkov. Več >>>

 

24. 11. 2021 [SDE] Predstavitev knjige »Complex Society: In the Middle of a Middle World«
Založba Vernon Press (Bojan Radej, Mojca Golobič) v sredo, 24. novembra 2021 ob 17h, Knjižnica Univerze Maribor, Gospejna ulica 10. Maribor. Več >>>

 

24. 11. 2021 [Umanotera, Focus] 6. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti
Vabimo vas, da si rezervirate datum za 6. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Sončno elektrarno v vsako skupnost. Več >>>

 

30. 11. 2021 [IZO] Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka
Inštitut za zdravje in okolje skupaj z Evropsko zvezo za javno zdravje (EPHA) organizira mednarodni spletni dogodek “Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka”, ki bo potekal v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Dogodek bo potekal med 9.00 in 13.30. Več >>>

 

Skupni novičnik Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo pripravljata Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora. Podnebna programa mrež Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

 

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.