Uvodnik
Katja Huš, Nina Štros: Prihodnost slovenske energetike v času rekordnih temperatur
Natanko pred enim letom smo dobili prvi uradni vtis o prihodnosti slovenske energetike, kot so si jo zamislili na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrstvo je preteklo poletje odprlo javno obravnavo predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) – t.i. osnovnega razvojnega dokumenta, ki bi naj nastavil smernice slovenske energetike za naslednjih 20 oz. 40 let. Kar smo prebrali, je bilo zaskrbljujoče, saj ni ponujalo odločne poti prehoda na obnovljivo energijo, temveč je utiralo pot dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in kurjenju premoga v Šoštanju še do leta 2054.
V sklopu javne razprave smo se takrat Greenpeace Slovenija in društvo Focus zavzeli, da bi EKS zagotovil: 1) strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE, 2) trajnostno, okoljsko in družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, 3) aplikacijo načela ”energetska učinkovitost na prvem mestu” (Energy Effiiciency First Principle), 4) prehod na 100 % OVE do leta 2050 in 5) demokratizacijo energetskega sistema.
To poletje, ko vsak mesec podira globalni temperaturni rekord, je nujnost energetske tranzicije še toliko bolj očitna in glasno trka na našo državljansko vest. Naše misli pa se tako tudi ob “počitniških” poletnih dnevih vračajo k TEŠ-u, NEK-u in kopici sončne energije, ki ostaja neizkoriščena.
A kaj se je z EKS dogajalo od preteklega poletja? Na začetku tega leta je Ministrstvo predstavilo vse komentarje in predloge, ki so prispeli tekom javne razprave, spomladi pa smo se udeležili delavnice na temo “virov energije za trajnostno oskrbo Slovenije”. To je bila prva v seriji več delavnic, ki bi jih naj Ministrstvo izvedlo v okviru posvetovalnega procesa o EKS. Po prvotnih načrtih Ministrstva pa bi se naj javnost seznanila z osnutkom EKS že konec tega leta. A v ta načrt lahko upravičeno dvomimo. Glede na zadnje informacije, objavljene na spletni strani Ministrstva, dolgoročne energetske balance in strokovne podlage, na podlagi katerih bi se naj EKS pripravil, še niso bile naročene.
Ne glede na časovnico pa si želimo, da bi se v razpravo o prihodnosti energetike vključili tudi neobičajni osumljenci iz civilne družbe. Odločitve o energetiki namreč pomenijo tudi odločitev o tem, kakšen zrak bomo dihali, kakšno gospodarstvo bomo razvijali, koliko okoljskih bremen bomo pustili našim zanamcem, kako socialno pravična bo energetska tranzicija za vse prebivalce itd.
Če bomo ostali odvisni od fosilnih goriv, bomo pristali v potencialno katastrofalni spirali kopičenja emisij toplogrednih plinov in vse ekstremnejših posledic za podnebje. Premog bomo morali v Sloveniji nehati kuriti pred letom 2054. A ta proces mora biti voden premišljeno, pri čemer mora biti zagotovljena pravična tranzicija za skupnosti, ki so trenutno odvisne od premoga (npr. nacionalni program poklicnih prekvalifikacij). In če se kot rešitev za podnebne spremembe dandanes velikokrat omenja jedrska energija, je to lažna rešitev. Karkoli bi jedrska energija lahko naredila za podnebje, naredi prepočasi in s prevelikimi stroški, če upoštevamo vse stroške skozi celotno življenjsko dobo elektrarne.
EKS sicer zasleduje cilj »nizkoogljičnosti«. A ne sme se zgoditi, da bi pod slogani nizkoogljičnosti in trajnosti neupravičeno dajal prednost jedrski energiji. V nadaljnjem postopku morajo biti vsi viri energije enakovredno ocenjeni in nujno si moramo odgovoriti na vprašanji, kako zagotoviti pravočasno in pravično opustitev premoga ter ali je jedrska energija za državljane sprejemljiva, še posebej gradnja dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II).
Od EKS tako tudi še naprej pričakujemo, da bo sledil načelu demokratičnega odločanja, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. Določiti mora cilje na področju oskrbe z energijo na podlagi verodostojnih projekcij gospodarskega in družbenega razvoja, zagotoviti okoljsko in družbeno sprejemljivo pridobivanje energije ter pri ocenjevanju in primerjanju tehnologij upoštevati eksterne stroške vseh energetskih virov. Menimo, da mora zagotoviti pot tranzicije v energetski sistem, ki bo temeljil na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter predvidel prehod iz monopolne v množično in razpršeno proizvodnjo energije, pri čemer bodo državljani, lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja vključeni v nove investicije. In nenazadnje, od EKS pričakujemo, da bo zagotovil vzpostavitev energetskega sistema, ki bo omogočal večjo participacijo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.
Aktualno v Planu B
Zagovorniške aktivnosti v mreži Plan B za Slovenijo
19. 7. je Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije javno objavilo Predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS. Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je v imenu mreže Plan B za Slovenijo pripravila odziv na predlagana finančna vlaganja in ukrepe, s katerim namerava Vlado opozoriti na nekatera neskladja in pomanjkljivosti predloga.
Upravno sodišče RS je ugodilo tožbi članic mreže Plan B za Slovenijo PIC in DONDES, in sicer da se odpravi Priloga 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Več info sledi v Pravnem kotičku.
Delovna skupina okoljevarstveno pravno varstvo je v začetku avgusta pripravila pripombe na osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in jih posredovala Ministrstvu za okolje in prostor. Poleg komentarjev k različnim členom osnutka Mreža Plan B za Slovenijo tudi ugotavlja, da uredba za odstrel nima zakonske podlage. Več…
Konec julija je mreža na Ministrstvo za notranje zadeve naslovila dopis s predlogom o izločitvi spornega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje. Z ministrstva so odgovorili, da ob sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije zagotavljajo kar najboljše preventivno zavarovanje divjadi in drugih prostoživečih živali ter da bi pridobitev ocene vplivov namestitve na okolje povzročila dolgotrajne postopke, kar bi onemogočilo učinkovito ukrepanje, zaradi česar našega predloga niso upoštevali. Več…
Procesom, ki jih mreža vsebinsko pokriva, lahko sledite v Kronologiji procesov na spletni strani mreže.
Akcija v podporo razvoju intermodalnosti kolesa in vlaka ter prevoza potnikov s posebnimi potrebami na Slovenskih železnicah
Po uspešno izvedenem majskem seminarju VLAK IN KOLO – Alternativa osebnemu avtomobilu na vsakdanjih in turističnih poteh Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), v sodelovanju s Slovensko kolesarsko zvezo (SKM), nadaljuje s pobudami in aktivnostmi na področju razvoja potniškega železniškega prometa v Sloveniji.
V načrtu je več aktivnosti, s katerimi bodo Vlado RS in vodstvo Holdinga SŽ pozvali k a) nakupu ustrezne vlakovne garniture za prevoz koles; b) predelavi obstoječih potniških garnitur, tako da bodo te omogočale prevoz oseb s posebnimi potrebami (kolesarji, otroki v vozičkih, osebe na invalidskih vozičkih); c) prenovi železniških postaj, ki bodo omogočale varen in neoviran dostop do vlakov vsem potnikom ter varno in pred vplivi vremena zaščiteno parkiranje koles.
V pripravi je spletna peticija: ZA BOLJŠI IN DO POTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI PRIJAZEN PREVOZ POTNIKOV NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH. Povezava do spletne peticije bo na voljo v kratkem.
V času Evropskega tedna mobilnosti (16. – 22. 9.) bo organizirana tudi vsesplošna akcija v podporo razvoju intermodalnosti kolesa in vlaka ter prevoz potnikov s posebnimi potrebami na Slovenskih železnicah, na katero bodo vabljeni vsi podporniki pobude za prenovo potniškega prometa.
Usposabljanje za izvajanje kampanj
V okviru obširnega usposabljanja za izvajanje kampanj in zagovorništva, ki poteka v okviru delovne skupine Financiranje okoljskih nevladnih organizacij, smo konec julija izvedli dvodnevno poglobljeno usposabljanje za izvajanje kampanj – »Advanced campaign training», ki ga je izvedel predstavnik Greenpeace-a iz Slovaške Jurij Rizman. Usposabljanja se je udeležilo deset udeležencev iz petih organizacij članic mreže.
Iz aktivnosti delovnih skupin mreže
Trajnostna energetika
Delovna skupina za trajnostno energetiko (DS TE) vključuje članice mreže Plan B za Slovenijo, ki jih ta tematika zanima. Delovna skupina sledi več procesom sprejemanja energetskih politik na državni in EU ravni. Lani so se pričele aktivnosti v navezavi na proces oblikovanja in sprejemanja Energetskega koncepta Slovenije (EKS).
V začetku leta 2016 so bili člani skupine seznanjeni z javno predstavitvijo rezultatov analize komentarjev na predlog usmeritev EKS. Člani delovne skupine so 27. 5. 2016 sodelovali na delavnici o virih energije, ki jo je v sklopu procesa oblikovanja EKS pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI). Vsebinskega zaključka delavnice sicer ni bilo, saj je šlo bolj za razpravo med različnimi deležniki. V prihodnjih mesecih bodo izvedene še 3 sorodne delavnice, na katerih bo zastopana tudi DS TE. Kmalu pričakujemo tudi odpiranje javne razprave o novem Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije (AN OVE), ki ga pripravlja MzI, kjer se bomo aktivno vključili s pripravo pripomb.
Trenutno v okviru DS TE potekajo aktivnosti za pripravo sklopa strokovnih delavnic za NVO-je, katerih namen je povezovanje med področjem energetike in naravovarstvom. Nanašale se bodo na ekološko problematiko umeščanja obnovljivih virov energije v prostor (problematika hidroelektrarn na srednji Savi, vetrnice, male hidroelektrarne). S sklopom delavnic želimo spodbuditi proces prenosa znanj med različnimi strokami ter poskusiti poenotiti stališča nevladnih organizacij znotraj mreže Plan B za Slovenijo.
Iz aktivnosti članic
Onesnaženje zraka zaradi premoga ne pozna meja
»Poleg podnebnih tudi zdravstvene posledice, ki jih nosi kurjenje premoga, ne poznajo meja. Potrebujemo zaostrene emisijske standarde na evropski ravni, v državah, ki kurijo premog, pa moramo oblikovati programe opuščanja premoga. V Sloveniji moramo med drugim tako sprejeti dejstvo, da TEŠ ne bo mogel delovati do leta 2054, Vlada pa mora prevzeti odgovornost, da bo zapiranje TEŠ-a dobro upravljano, s čim manj posledicami za lokalno skupnost in ljudi, ki so od premogovne industrije trenutno odvisni. K prizadevanju za čim hitrejše opuščanje premoga pa bi si morali prizadevati ne le »okoljevarstveniki« – poročilo nas ponovno opozori, da bi morala TEŠ in TE-TOL skrbeti tudi Ministrstvo za zdravje in vse, ki delujejo na področju javnega zdravja«, je prelomno poročilo organizacij HEAL, Climate Action Network (CAN) Evropa, Sandbag in evropske pisarne WWF komentirala vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros. Več…
Dovolj za vse – katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri
Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora so izdali katalog 12 tujih in domačih dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, s katerim želijo motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, naj prevzamejo aktivno vlogo pri izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Več…
Pilotni projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri se bo izvajal v Novi Gorici
Društvo Focus, Umanotera, Inštitut za politike prostora in Pravno–informacijski center nevladnih organizacij so v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izbrali občino, v kateri se bo izvajal pilotni projekt skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. Na razpis je prispelo devet zelo dobrih prijav, izbrana pa je bila Mestna občina Nova Gorica. Potrebe in potenciali občin za razvoj trajnostnih skupnostnih praks so veliki. Več…
2. cilj trajnostnega razvoja in globalno učenje
V sklopu projekta Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev!, v katerem sodeluje tudi nekaj članic mreže Plan B za Slovenijo, so v mesecu juliju 2016 predstavili 2. cilj trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakote. Pojasnili so, kako lahko globalno učenje pripomore k uresničevanju danih zavez držav. Več…
Tudi moj dom brez odpadkov
»Vsak od nas brez pomisleka dnevno prinaša v svoj dom na kupe stvari, ki se po nekaj minutah spremenijo v odpadke. Ponosni smo, če pridno ločimo papir, steklo in embalažo in to odložimo v prave zabojnike. In od tistega trenutka naprej te smeti zginejo izpred oči in niso več naš problem. A zgolj reciklaža ni rešitev!« Zapis Helene Nieboer iz društva Ekologi brez meja, ki vas bo prepričal, da Zero Waste Home ni znanstvena fantastika, ampak mnogo kje že realnost. Več…
Kava na poti je še ena od ugank potrošniške družbe
»Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na oglas Petrola za kavo na poti, v katerem si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata, oglas seveda ne pove. Mogoče boste rekli, da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.« Zapis Erike Oblak iz društva Ekologi brez meja, zaradi katerega boste v avtu prevažali tudi lonček za večkratno uporabo. Več…
E-bilten Mreže šolskih ekovrtov
16. avgusta je izšel novi E-bilten Mreže šolskih ekovrtov, ki ga izdaja Inštitut za trajnostni razvoj. Novičke si lahko preberete tukaj.
Prvi dan popisa »howling« 2016
Društvo Dinaricum izvaja popisovanje volkov z izzivanjem oglašanja. V prvi noči so skupno popisali pet odzivov odraslih volkov in v enem primeru celo mladičev. S popisovanjem bodo nadaljevali še nekaj dni. Več…
Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera ter Zeleni doživljajski izleti v širšem območju doline Soče v občini Kobarid
21. avgusta je v okviru programa Podeželsko razvojno jedro potekal etnološko – naravoslovni turistični dogodek Potovanje skozi sotesko Zarica do Trbojskega jezera po kopnem in po vodi. V okviru projekta Parkiraj&Doživi naravo pa so med 22. in 24. avgustom po hribovitem podeželju in naravi v okolici Kobarida potekali promocijski doživljajski izleti. Brezplačne izlete je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Več…
10. Dan delfinov
V soboto, 20. avgusta, je v Piranu potekal že 10. Dan delfinov, ki je kot vedno ponudil pester program poučnih in zabavnih doživetij tako za mlade kot tudi malce starejše. Več…
Pravni kotiček
Pripravil PiC
Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in povezane konvencije
Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (United Nations Convention on the Law of the Sea), ki je bila sprejeta 10. 12. 1982 na Jamajki (zato se imenuje tudi Jamajška konvencija) in je v veljavo stopila 16. 11. 1994, je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o nasledstvu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Uradni list RS št. 79/1994).
Konvencija ureja številna področja, predvsem pravice in dolžnosti držav in za ta namen definira pojme, med njimi najpomembnejši:
– odprto morje je skupek vseh tistih delov morja, ki niso vključeni v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje vode neke države ali v arhipelaške države;
– notranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim v tesni zvezi in zato tudi pravno izenačeni s kopnim;
– teritorialno morje je pas morja ob obali države, nad katerim ima država suverenost;
– zunanji pas je morje, ki se nahaja za črto, ki zamejuje teritorialno morje;
– epikontinentalni pas (ekonomska cona izkoriščanja) je pripadajoče morsko dno do globine 200 m tudi izven teritorialnih voda do dogovorjenih meja;
– mednarodna cona so tisti deli morja in morskega dna, nad katerim nima nobena država suverenih pravic – razglašeni so za skupno dediščino človeštva.
Konvencija nadalje določa predvsem številna pravila za plovbo po posameznih območjih, ekonomsko izkoriščenja in varovanje morja. Slednje je povezano z dolžnostmi držav, da ohranjajo morsko okolje in z njim upravljajo. V ta namen je Slovenija sprejela Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 93/2005). Z njim je v svojem epikontinentalnem pasu, ki obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, razglasila zaščitno ekološko cono, kjer izvaja svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.
Na odprtem morju imajo vse države pravico svobodnega znanstvenega raziskovanja morskega okolja, pri čemer se lahko raziskovanje morskega dna opravlja zgolj za miroljubne namene, s primernimi znanstvenimi metodami in sredstvi, ki so skladni s konvencijo, raziskovanje ne sme neupravičeno motiti drugih svoboščin na odprtem morju, pri tem pa se morajo spoštovati vsa sprejeta pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varovanje in ohranjanje morskega okolja. Tako ima tudi vsaka država na odprtem morju pravico graditi znanstveno raziskovalne postaje in umetne otoke. Pri tem pa so države odgovorne za škodo, ki jo povzročijo drugim državam ali z onesnaževanjem.
Konvencija posebno pozornost namenja varovanju in ohranjanju živega naravnega bogastva in gospodarjenju z njim odprtega morja in tudi posameznim skupinam živih bitij. Države so dolžne sprejeti ukrepe za spoštovanje ohranjanja živega bogastva morja. V zvezi s tem je bil sklenjen tudi poseben sporazum (The United Nations Agreement for the Implementation of the Provisions of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982 relating to the Conservation and Management of Straddling Fish Stocks and Highly Migratory Fish Stocks), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čez conskih staležev rib in izrazito selitvenih staležev rib (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/06).
Če pride do onesnaženja, si morajo države s primernimi ukrepi prizadevati zmanjšanje onesnaženja in odpravo posledic ter uvesti nadzor in pri tem med seboj sodelovati. Ukrepi držav se morajo nanašati na vse vrste onesnaževanj, tako da se v največji meri prepreči ali odpravi obseg izpustov nevarnih in strupenih snovi iz kopenskih virov, plovil in objektov za raziskovanje. Posebno skrb morajo nameniti ohranjanju redkih ali občutljivih morskih ekosistemov ter ogroženih živalskih vrst.
Države pogodbenice se srečujejo na konferencah pogodbenic, vsaka pogodbenica pa ob ratifikaciji konvencije izbere enega od možnih mehanizmov: mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, meddržavno sodišče v Haagu, arbitražno sodišče po Prilogi VII konvencije, posebno arbitražno razsodišče po Prilogi VIII konvencije za določeno vrsto sporov.
V zvezi z reševanjem sporov pa je bil sprejet tudi Sporazum o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Agreement related to the implementation of Part XI of the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982), ki ga je Slovenija ratificirala z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o izvajanju XI. dela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. 12. 1982 (Uradni list RS št. št. 32/1995). Konvencija je ustanovila tudi Oblast za morsko dno (International Sea-bed Authority), pod nadzorom katere naj bi potekalo izkoriščanje rudnih bogastev v mednarodni coni. Vse pogodbenice konvencije so avtomatsko njene članice. Njeni organi pa so Skupščina, Svet in Sekretariat.
Za varovanje morskega okolja je pomembna še Konvencija o varstvu kitov (International Convention for the regulation of Whaling), na podlagi tega je bil sprejet Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Agreement on the conservation of cetaceans of the Black sea, mediterranean sea and Contiguous Atlantic area), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 82/2006) in njegove spremembe z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (Uradni list RS št. 23/2016).
Za varovanje sredozemskega morja pa je pomembna Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Convention for the protection of the Mediterranean Sea Against Pollution) – Barcelonska konvencija, ki jo je Slovenija povzela v svoj pravni red z Aktom o notifikaciji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92) in njene spremembe, ki jih Slovenija še ni ratificirala.
K Barcelonski konvenciji je bil sprejet poseben Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Protocol concerning cooperation in preventing polution from ships and, in cases of emergency, combating poluttion of the Mediterannean sea), ki ga je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Protokola o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/04).
Deklaracija o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017
Vlada je 11. 3. 2016 sprejela Deklaracijo o razvojnih usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017, s katero si je določila prioritete angažiranja RS v organih EU na določenih področjih. Na področju okolja med prednostne naloge uvršča: ozelenitev evropskega semestra, prizadevanja za uvajanje krožnega gospodarstva (učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, in ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo), oblikovanje srednjeročnih notranjih podnebno-energetskih ciljev EU za leto 2030; nadaljevanje aktivnosti po mednarodnem podnebnem vrhu decembra 2015 in varstvo zraka. Specifične cilje si tako zastavlja za krožno gospodarstvo, odpadke, podnebne spremembe (prenova sheme za trgovanje z ETS po letu 2020), biotsko raznovrstnost in biološko varnost, kakovost zraka (krepitev javnega potniškega prometa) in jedrsko varnost (potreba po demokratičnem konsenzu glede nadaljnjega razvoja jedrske energije).
Upravno sodišče je ugodilo tožbi za varstvo volka
Upravno sodišče je s sodbo (sodba U-I 1522/2015 z dne 7.7.2016) ugodilo tožbi Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in DONDES, društva za ohranjanje naravne dediščine zoper Ministrstvo za okolje in prostor in razveljavilo prilogo 2 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.
Sodišče je pritrdilo navedbam in argumentom tožečih strank in zaključilo, da ministrstvo ni izkazalo izpolnjevanje pogojev za odstrel, kot ga določa s pravilnikom, v skladu s Habitatno direktivo (Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21.5.1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst). Direktiva določa, da je ubijanje zaščitenih živali, med katere sodi tudi volk, prepovedano. Določa pa možnost izjem, kadar obstajajo razlogi, ki jih direktiva našteva v 16. členu. Tako je državi dopuščeno, da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovoli selektiven in omejen odvzem določenih zaščitenih živali iz narave. Država mora za tako dovoljenje izkazovati izpolnjevanje treh pogojev: da obstaja razlog po Habitatni direktivi, da ni drugih zadovoljivih možnosti za reševanje »problema« in da odvzem ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja populacije. Država tega ob dovolitvi odstrela s pravilnikom ni dokazala.
Sicer ravnanje z zaščitenimi živalmi na podlagi Zakona o ohranjanju narave ureja Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, ki omogoča državi izdajo individualnih odločb za odstrel zaščitene živali, če za to obstajajo razlogi. O tem se izda odločba v upravnem postopku, v katerega pa se lahko vključijo tudi društva, ki imajo priznan status v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Da bi se temu varstvu zaščitenih živali izognili, je bila, po tem, ko je bila leta 2004 kot akt uskladitve z EU zakonodajo sprejeta, v letu 2005 spremenjena tako, da je določila, da lahko ministrstvo s posebnim pravilnikom določi letni odvzem medvedov in volkov – torej brez individualnih odločb in brez možnega pravnega varstva. Zoper pravilnik kot splošen pravni akt je možno vložiti le pobudo na Ustavno sodišče, kar so nevladne organizacije storile štirikrat. Vsakič se je Ustavno sodišče izmaknilo vsebinskemu odločanju, dokler ni nazadnje (odločba U I 217/14) Ustavno sodišče varstvo usmerilo na Upravno sodišče. Menilo je, da je Priloga 2 pravilnika (s katero se določi število volkov za odstrel), ne glede na poimenovanje, glede na svojo vsebino značilnost posamičnega akta. Te pa je možno izpodbijati pred Upravnim sodiščem.
Sodba Upravnega sodišča pa je izredno pomembna tudi iz procesnega vidika. PIC je nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, Dondes pa s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Volk kot zaščitena vrsta predstavlja naravno vrednoto in je pomemben člen biološke raznovrstnosti, zato je organizacijama sodišče priznalo pravni interes za vlaganje tožbe, se pravi, da imata pravico zastopati volka.
Ministrstvo za okolje in prostor spreminja režim odstrela za medveda in volka
Ministrstvo je v javno razpravo do 5. 8. 2016 dalo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Ministrstvo predlaga umik razloga za dovolitev izjemnega odstrela »uravnavanje populacije z okoljem«, namesto določitve kvote za odstrel s Pravilnikom o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je bil predmet sodnega spora, pa naj bi sedaj to določila vlada z odlokom.
Povabilo k razpravi o Smernicah Sveta Evrope o zagotavljanju civilne družbe v političnem odločanju
Do septembra CNVOS vabi k podajanju komentarjev na pomemben strateški dokument – nove Smernice za vključevanje državljanov pri političnem odločanju, s katerimi želi nadgraditi svoj Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja iz oktobra 2009.
Kohezijski kotiček
Poziv za izraz interesa za izvajanje projektov v okviru ukrepa Sodelovanje PRP 2014-2020
Poziv MKGP objavlja z namenom, da bi pridobili ustrezne vsebinske poudarke, na osnovi katerih bomo lahko pripravili ciljno usmerjen javni razpis za izvedbo ukrepa Sodelovanje. Rok za oddajo predlogov je 20. 9. 2016. Več…
Zanimiva priložnost za iskalce zaposlitve:
CAN Europe (Climate Action Network) išče novega sodelavca na delovnem mestu Energetski analitik (Energy Analyst) v Berlinu. Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, si lahko preberete tukaj.
EEB (European Environmental Bureau) pa išče sodelavca na delovnem mestu Director of the global policies and sustainability unit. Več…
Napovednik dogodkov
29. 8.: Seminar Sadje naj bo pravično
Društvo Focus vabi učitelje osnovnih in srednjih šol na seminar Sadje naj bo pravično, ki se bo odvil 29. avgusta med 9. in 15. uro na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Več…
30. 8. – 3. 9.: 5. mednarodna konferenca o odrasti in Teden za odrast
Univerza Corvinus v Budimpešti bo med 30. avgustom in 3. septembrom gostila že 5. mednarodno konferenco o odrasti, katere soorganizator je tudi društvo Focus. Več…
5. – 9. 9.: Ekoteden in ekopraznik
Inštitut za trajnostni razvoj vas vabi na tradicionalni ekoteden, ki se bo odvijal med 5. in 9. septembrom v Okoljskem centru ter na ekopraznik, ki bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal v soboto, 10. septembra. Več…
27. – 28. 9.: Konferenca Global Green Destinations Day
Ob svetovnem dnevu turizma bo 27. septembra v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Global Green Destinations Day. Več…
27. 9. in 4. 10.: Delavnica za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov
Društvo Ekologi brez meja vabi organizatorje kulturnih, športnih in drugih dogodkov na delavnici za organizatorje prireditev na poti družbe brez odpadkov, kjer boste spoznali smernice Zero Waste prireditev. Delavnici bosta potekali na Vrhniki in v Velenju. Več…
