Uvodnik
Anamarija Slabe, ITR: Platforma za ekološko kmetijstvo je novo »orodje« sektorja EK
Program razvoja podeželja 2014-2020 je eden temeljnih nacionalnih razvojnih dokumentov, zato smo se v Delovni skupini za ekološko kmetijstvo in samooskrbo (DS EKSO), ki deluje v okviru Mreže Plan B za Slovenijo, skušali čim bolj vključevati v proces priprave. Ob mnogih razočaranjih nad PRP pa smo dosegli tudi par uspehov, kot je na primer višji proračun za ukrep ekološko kmetijstvo ter odstranitev neustreznih poimenovanj nekaterih kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepov, ki so bila pravi »greenwashing«.
Videli smo, da se ekološki kmetje oziroma njihova združenja zelo malo oglašajo, zato smo jih skušali po svojih močeh vključevati v naša posvetovanja, jih povabili poleg na srečanja z MKGP in podobno. Jasno je postalo tudi, da več združenj ekoloških kmetov zelo dobro čuti ta primanjkljaj. Zato smo za letošnji program DS EKSO načrtovali ustanovitev Platforme za ekološko kmetijstvo – PEK, ki bi končno dala prostor za razpravo in glas vsem deležnikom sektorja ekološkega kmetijstva.
Glavni namen PEK je delovati kot skupni glas deležnikov sektorja ekološkega kmetijstva in hrane v odnosu do vlade, politike in javnosti. Poslanstvo platforme je oblikovanje, predstavljanje in zagovarjanje interesov trajnostnega razvoja sektorja ekološkega kmetijstva in hrane, da bi povečevali dobrobit družbe in ohranjali zdravje okolja in narave v Sloveniji.
PEK bo omogočala oblikovanje in sporočanje potreb in stališč zainteresiranih ekoloških in biodinamičnih pridelovalcev, predelovalcev, potrošnikov ter drugih, ki so s svojimi dejavnostmi vključeni v ekološko kmetijstvo. Platforma bo delovala strokovno, argumentirano, ustvarjalno in povezovalno.
Mreža Plan B oziroma DS EKSO je v resnici že vrsto let opravljala podobno poslanstvo, ki je (bilo) pomembno še zlasti v procesu oblikovanja Programa razvoja podeželja 2014-2020, glede urejanja nacionalne prepovedi gojenja GSO v EU in podobno. Tako smo si pridobili dragocene izkušnje, ki bodo koristile delu PEK.
Prvi sestanek PEK je bil februarja 2015, v aprilu pa bo že tretje srečanje. PEK trenutno šteje 9 zainteresiranih organizacij – združenj ekoloških kmetov in nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.
Tretje srečanje bo povezano s seminarjem o osnutku nove uredbe EU za ekološko kmetijstvo in o delovanju podobnih platform v drugih državah. O tem bo govorila Marian Bloom iz Bionext, nizozemske platforme za ekološko kmetijstvo.
Ker Slovenija v ekološkem kmetijstvu močno zaostaja za svojimi potenciali in lastnimi cilji, ji dela ne bo zmanjkalo.
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj
Koordinatorka DS EKSO v Mreži Plan B za Slovenijo
Aktualno v Planu B
Posvet o nadaljnjem razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije
Mreža Plan B za Slovenijo se z ostalimi vsebinskimi mrežami povezuje v Konzorciju vsebinskih mrež Slovenije. Na pobudo Konzorcija je 11. marca državni sekretar Tadej Slapnik iz Kabineta predsednika vlade sklical posvet o nadaljnjem razvoju podpornega okolja za nevladne organizacije v Sloveniji.
Namen posveta je bil izboljšanje sodelovanja med resornimi ministrstvi in vsebinskimi mrežami za zagotavljanje boljših razmer za delovanje nevladnih organizacij ter pregled možnosti umestitve financiranja vsebinskih mrež v izvedbene načrte resornih minstrstev, v okviru ukrepov in ciljev posameznih prednostnih osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. V prejšnji finančni perspektivi je Ministrstvo, pristojno za javno upravo, sofinanciralo projekte vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni v okviru Javnega razpisa za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga.
Nadaljnje financiranje vsebinskih mrež NVO je nedorečeno zaradi zmanjšanega obsega sredstev za podporo razvoju NVO v 11. prednostni osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. To pomeni, da Javnega razpisa za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga, na podlagi katerega potekajo aktivnosti vsebinskih mrež, ki spadajo pod druge resorje kot za javno upravo, v prihodnje ne bo več in morajo vsebinske mreže najti rešitve za nadaljnjo krepitev nevladnega sektorja v sodelovanju z resornimi ministrstvi skozi njihovo umestitev v izvedbene načrte v okviru ukrepov in ciljev posameznih prednostnih osi Operativnega programa.
Srečanja z ministrom, državno sekretarko in generalno direktorico direktorata
Marca 2015 smo se predstavniki obeh okoljskih mrež, mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za proctor, dvakrat srečali z državno sekretarko z MOP mag. Tanjo Bogataj in generalno direktorico Direktorata za okolje mag. Tanjo Bolte. Na srečanjih smo predstavili obe okoljski mreži ter prioritetne aktivnosti mrež v letih 2015-2016, ki smo jih razdelili na tri sklope: Vzpostavitev sistema sodelovanja med okoljskimi in prostorskimi NVO in MOP, Kohezijska politika ter Sodelovanje na vsebinah. Da bo sodelovanje z ministrstvom steklo bolj sistematično, smo se z državno sekretarko dogovorili, da se bomo poskušali srečevati pogosteje. Naslednje srečanje je tako predvideno približno 22. aprila 2015 (dan Zemlje).
Namen srečanja z ministrom MJU Borisom Koprivnikarjem in predstavniki mreže Plan B za Slovenijo je bil predstavitev aktivnosti mreže ter iskanje možnosti za sodelovanje.
Iz aktivnosti članic
Zaustavimo črpanje nafte na Jadranu – zaščitimo skupno morje!
Greenpeace Slovenija je s 24. 3. začel s tritedensko kampanjo, namenjeno zbiranju podpore za kolege v koaliciji S.O.S. za Jadran. Gre za skupino hrvaških nevladnih organizacij, ki se s prve fronte borijo proti načrtom hrvaške vlade, ki svoj del Jadrana odpira grabežljivim korporacijam, z namenom raziskovanja in črpanja ogljikovodikov (nafte in plina). Podporo lahko izrazite kot organizacije (kar bodo ob predaji kolegom jasno izpostavili) in kot posamezniki, na spletni strani http://www.greenpeace.org/slovenia/si/kaj-delamo/SOS-za-Jadran/. Več v dokumentu Vprašanja in odgovori. Kampanjo lahko spremljate tudi na FB strani ali Twitter računu @greenpeacesi.
Sežigalnice niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov
V članku “Namesto centrov odličnost odnosov”, objavljenem v Večeru dne, 7. 3. 2015, dr. Niko Samec trdi, da so sežigalnice del Zero Waste koncepta, ker odpadke izrabijo kot energent. Sežigalnice odpadkov niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov, menijo v društvu Ekologi brez meja. Tisto, o čemer govori dr. Samec, je nič odpadkov na odlagališča, in raba imena Zero Waste v takšnem kontekstu je zgolj “greenwashing”, s katerim proizvajalci sežigalnic opravičujejo velike investicije v tovrstno infrastrukturo. Več: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/592-sezigalnice-niso-in-nikoli-ne-bodo-del-druzbe-brez-odpadkov.
Nastala je nova Mreža za preporod Istre
Marca 2015 so nevladne organizacije, ki delujejo na območju Istre, ustanovile Mrežo za preporod Istre, katere poslanstvo je aktivno prispevati k trajnostnemu razvoju Istre. Do sedaj je pristopno izjavo podalo 14 NVO. Za predstavnico mreže so izbrali Nino Froggatt (Društvo za trajnostni razvoj Istre), za njenega namestnika pa Dorka Aliča (Zavod Habitati). Tudi ostale NVO in posameznike vabijo, da se jim pridružijo pri nadaljnjem delu mreže: v pomoč naj bosta poslovnik mreže in pristopna izjava.
Ključni nameni mreže so:
- krepitev sodelovanja med nevladnimi organizacijami, izboljševanje obstoječega položaja in promocija nevladnih organizacij,
- aktivno sodelovanje nevladnih organizacij pri oblikovanju in izvajanju politik razvoja ter vključevanju v procese javnega odločanja,
- oblikovanje pobud, izvajanje aktivnosti in zavzemanje za pozitivne in trajnostne spremembe v družbi in okolju,
- krepitev lokalnega medsektorskega sodelovanja, sodelovanja z lokalnimi prebivalci in čezmejnega sodelovanja
Prve dve akciji mreže sta kampanja “Istrske občine brez GSO” ter revitalizacija ene od peš poti v zaledju.
Aktivnosti se izvajajo v okviru projekta »Soustvarjamo trajnostni razvoj območja Dragonje«, ki je »podprt s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014«. Projekt podpirajo tudi Občina Koper, Občina Piran in RRC Koper.
Na 9. Eko podjetniškem jutru nastali zametki za še več podjetniškega povezovanja
Umanotera je svoje 9. Eko podjetniško jutro organizirala v petek, 27. marca, na sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN v Gornji Radgoni. Udeleženci so v obliki proaktivne kavarne ugotavljali, kje so priložnosti za še boljše povezovanje podjetnikov. Zaključili so z določitvijo petih področij, kjer obstaja med podjetniki interes za skupno delovanje oz. sodelovanje: (1) srečevanje in povezovanje, (2) znanje & kadri, (3) promocija, trženje & ozaveščanje, (4) naložbe v eko podjetništvo in (5) zastopanje interesov eko podjetnikov v dialogu z vlado. Dogovorili so se, da bodo prve obrise sodelovanja nadgradili na prihodnjem srečanju, ki bo 14. aprila v Okoljskem centru v Ljubljani. Več: http://www.umanotera.org/novice/uspesno-9-eko-podjetnisko-jutro-projekti-za-povezovanje-podjetnikov/.
Pismo evropskim poslancem: zaščitite javnost pred grožnjami TTIP
Posnetek z okrogle mize Industrijska konoplja v primerjavi s koruzo in sladkorno peso
Slovenski E-forum je objavil posnetek z okrogle mize 24. februarja, ki si ga lahko pogledate na: http://www.se-f.si/domov/posnetek_okrogle_mize_o_industrijski_konoplji?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ.
Slovenska delegacija na ekskurziji na avstrijskem Štajerskem
Mednarodni seminar Okolje, zdravje in mladi
Med 20. in 25. februarjem 2015 so aktivisti mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki se ukvarja s tematiko okolja in zdravja, v Rogaški Slatini organizirali mednarodni seminar na teko okolja in zdravja. Člani različnih organizacij iz cele Evrope so se učili in poglabljali znanje o okolju, zdravju in njuni medsebojni povezavi. Več: http://www.noexcuse.si/aktualno/blog-mladi-okolje-in-zdravje-news.
Kako mladinske organizacije znižujejo CO2
Med 28. februarjem in 3. marcem 2015 so tako organizirali prvo srečanje partnerjev v Ljubljani in Termah Snovik, kjer sta se jim pridružili tudi Umanoterini strokovnjakinji Vida Ogorelc in Renata Karba, ki sta udeležencem predali potrebno teoretično znanje. Društvo je na srčeanju še ovrednotilo svoje dosedanje delo, pripravilo akcijski plan za delo v mladinskem sektorju in postavilo cilje za naprej. Več: http://www.noexcuse.si/.
Pravni kotiček
pripravila Barbara Marič, PiC
Predavanje nizozemskega strokovnjaka o uporabi EU okoljskega prava
Glede na to, da se večino EU prava nanaša na področje okolja, ki s svojimi približno 400 direktivami in uredbami sega seveda tudi na področje kmetijstva, zdravja, energetike in infrastrukture, zaradi česar je tudi nacionalno okoljsko pravo skoraj v celoti (80 – 90 %) oblikovano na ravni EU (preko direktiv), je poznavanje in uporaba EU prava zelo pomembna oziroma ključna za reševanje problemov na nacionalni ravni. Prof. Jans jeizrecno poudaril, da je na pravnem polju ključnega pomena dobra uporaba EU prava pred nacionalnimi sodišči. 19. člen Pogodbe o Evropski uniji namreč jasno nalaga: »Države članice vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.« Ker je EU tudi podpisnica Aarhuške konvencije (Sklep Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005), pa jo veže tudi določilo 9. člena te konvencije o dostopu do pravnega varstva. Slovenija je kot članica EU in v skladu z Ustavo RS zavezana k spoštovanju prava EU.
Za uspešno uveljavljanje pravic varstva okolja je poleg poznavanja nacionalnega normativnega okvira in pravilne uporabe procesnih pravil potrebno tudi dobro poznavanje relevantnih EU predpisov (direktiv – te morajo države prenesti v svoj nacionalni pravni red, in uredb – te veljajo neposredno), prakse Evropskega sodišča in po možnosti tudi uspešnih judikatov nacionalnih sodišč drugih držav EU. Za konkretni primer relevantne nacionalne predpise je tako potrebno razlagati in uveljavljati skozi uporabo direktiv, ki so podlaga določenemu predpisu ali posameznim določilom. Namreč država morda sploh še ni prenesla določene direktive ali pa jo je prenesla slabo ali pomanjkljivo. V tem primeru je zelo pomembno izvorno besedilo direktive z uporabo naslednjih načel:
- načelo lojalne razlage, po katerem morajo nacionalna sodišča nacionalne predpise, ki so bili sprejeti na podlagi direktiv razlagati »v duhu direktive«,
- načelo neposrednega učinka: določilo direktive velja neposredno, če je določilo dovolj jasno, brezpogojno in določno,
- načelo odgovornosti države: država članica odškodninsko odgovarja posameznikom zaradi kršitve prava EU – če so posamezniki utrpeli škodo zaradi tega, ker država v svoj pravni red ni prenesla direktive ali jo je nepravilno prenesla ali pravo EU nepravilno uporablja – vendar le če gre za resno kršitev zelo določenega in nepogojnega pravila, ki zagotavlja pravice posamezniku, če je škoda dejansko nastala in če obstaja neposredna vzročna zveza med kršitvijo in nastalo škodo.
Okoljska informacija »kraljica med informacijami«
Novela zajame, poleg vseh oseb javnega prava, tudi zasebne pravne osebe, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. To je, če ima oseba javnega prava večinski delež, večinski nadzor ali je ustanovitelj zasebnega subjekta pravna oseba javnega prava. V registru AJPES-a vodijo seznam vseh subjektov, zavezanih za dajanje informacij javnega značaja. V primeru, ko oseba ni vpisana v registru, pa ne pomeni nujno, da ni zavezana, ampak o tem lahko presoja informacijski pooblaščenec.
V 6. členu ZDIJZ so opredeljene izjeme, ko zavezanec ni dolžan posredovati informacij, vendar pa je v primeru prevlade javnega interesa, pod katerega spada tudi javno zdravje, povezano z onesnaženostjo okolja, zavezanec dolžan posredovati tudi informacije, ki jih ščiti ta čeln. Pri argumentaciji prevlade javnega interesa se lahko opiramo na prepletanje javnega interesa z javnim financiranjem, na prepletanje informacij z okoljsko informacijo itd. Informacijska pooblaščenka je okoljsko informacijo poimenovala kar »kraljica med informacijami«, saj je zavezanec vedno dolžan posredovati okoljsko informacijo ne glede na poslovno skrivnost, na zaščiteno avtorsko pravico (v primeru študije) itd.
Informacijska pooblaščenka je nadalje navzoče pozvala tudi, da se v primeru, ko zavezanec (z zavrnilno odločbo) noče dati (okoljske) informacije, čim večkrat s pritožbo obrnejo na informacijsko pooblaščenko. V primeru, ko organ molči, pa naj zainteresirani najprej ta organ ponovno pozove, šele nato naj sledi pritožba na informacijsko pooblaščenko, saj s takim postopkom skrajšamo pot pridobitve informacije.
Pomembno je tudi, da je naloga informacijskega pooblaščenca le presoja zavezanosti organa k posredovanju informacij, zakonitosti drugega delovanja organa pa informacijska pooblaščenka ne more presojati. Za morebitno nezakonito ravnanje javnih organov je pristojna Upravna inšpekcija.
Javne objave
Vlada RS: Na 25. redni seji 5.3.2015 se je Vlada seznanila z informacijo o postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za podjetje Lafarge Cement d.o.o. Inšpektorat za okolje je 27.2.2015 izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljnje izvajanje dejavnosti proizvodnje cementnega klinkerja. Gradivo na spletni strani vlade ni dostopno (točka 8B dnevnega reda).
Vlada RS: Na 25. redni seji 5.3.2015 se je Vlada RS seznanila z informacijo o problematiki plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru Medresorske komisije za oblikovanje stališč RS do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu pripravi predlog ukrepov in jih predloži vladi v obravnavo.
Vlada RS: Na 26. redni seji 12.3.2015 se je Vlada seznanila s Poročilom o stanju izvedbe projekta gradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo osnutek Programa porabe sredstev proračunskega sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016, ki je v javni obravnavi do 20.4.2015.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o merilih za določitev višine nadomestil zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta, ki je v javni obravnavi do 31.3.2015.
ARSO je javno naznanilo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja o javni razgrnitvi v postopku priprave državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke. Javna razgrnitev poteka do 21.4.2015. Javna obravnava bo 15.4.2015 ob 17. uri v banketni dvorani v Kolperni na Stari Savi, Fužinska cesta 2, Jesenice. Na podlagi presoje vplivov na okolje bo ARSO izdal okoljevarstveno soglasje. V času javne razgrnitve lahko javnost daje pripombe na razgrnjeno dokumentacijo, nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja pa lahko do 26.4.2015 vstopijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javno razgrnitev gradiva Republike Hrvaške o programu izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu. Javna obravnava poteka do 16.4.2015.
Napoved dogodkov
11. 4. 2015: Ogled dobrih praks razvoja turizma na podeželju Furlanije-Julijske krajine: razpršeni hoteli in turizem na kmetiji
Vas zanimajo inovativni pristopi razvoja turizma na podeželju in bi radi izvedeli, kako so se tega uspešno lotili v sosednji Furlaniji-Julijski krajini? Bi si želeli razvijati turizem v okviru vaše kmetije, vasi ali društva in potrebovali informacije, kako to razviti v praksi? Ste že slišali za razpršene hotele, pa ne veste kako, točno delujejo? Želite iz prve roke izvedeti, kako s sodelovanjem oz. zadružništvom in pomočjo EU sredstev razviti uspešno trajnostno turistično zgodbo na podeželju? Zavod Eko Humanitatis vas vabi, da se jim 11. 4. 2015 pridružite na strokovni ekskurziji, na kateri si bomo ogledali primere dobrih praks razpršenih hotelov in turizma na kmetijah. Poleg tega bomo okušali tudi tipično kulinariko pokrajine Karnije.
Program za soboto, 11. aprila 2015:
• Odhod iz Kopra ob 8. uri (avtobusna postaja pri tržnici Koper).
• Ekološka turistična in didaktična kmetija Sot la Napa, na kateri ponujajo lokalno kulinariko, prenočišča in izobraževanja.
• Razpršeni hotel Comeglians – primer turistične revitalizacije vasi s pomočjo sredstev LEADER.
• Kosilo iz tipičnih lokalnih jedi.
• Razpršeni hotel Sauris, ki združuje več kot 40 ponudnikov prenočitev in deluje v obliki zadruge.
Prihod v Koper je predviden okoli 19.00 ure.
Cena: 45 EUR/osebo. Število mest je omejeno. Prijava po spletu: https://docs.google.com/forms/d/1xgmEFD03nGfthAMrEXu1JE06HWyk93q_cKPXbnJjiRg/viewform
Dodatne informacije: info@istraterra.com ali 06 8618649 (Urška).
