Novice Mreže Plan B za Slovenijo, št. 58, februar 2015

23. februarja 2015

Uvodnik

Jasna Mulej, Društvo Dinaricum

Gozd je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane. Ali: čemu politika hiti pri prenovi slovenske gozdne zakonodaje?

Naslov v analogiji z Belinkinim promocijskim sloganom iz 90. let poudarja, da je danes treba razmišljati o gozdu veliko širše kot le o lesu v njem. Pred vrati je namreč prenova slovenske gozdne zakonodaje. Že konec februarja bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vladi RS predložilo izhodišča za Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, prenova ostalih vidikov gozdne zakonodaje pa bo potekala naknadno. Ministstrstvo se je odločilo slediti avstrijskemu modelu gospodarjenja z državnimi gozdovi. Državno podjetje Slovenski gozdovi, d.o.o., naj bi zaživelo juljija 2016. Pa si res želimo slediti avstrijskemu scenariju upravljanja z gozdovi?

 

Po primerjavi nekaterih statistik Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo med obema državama za leto 2010 je stanje v avstrijskih gozdovih glede neekonomskih vidikov gozdov precej slabše kot pri nas. Kar 60 % avstrijskih gozdov je primarno namenjenih proizvodnji, delež površin, namenjen ostalim funkcijam, pa je znatno manjši. V omrežje Natura 2000 v Avstriji spada samo slabih 7 % gozdnih površin, v Sloveniji pa skoraj polovica vseh gozdov. Le 0,21 % gozdne površine v Avstriji predstavljajo gozdni rezervati. Pri nas jih je 0,8 %, kar je znatno več, vendar pa njihova majhnost in razdrobljenost že sedaj ne omogočata ohranjanja vseh naravnih procesov. Le 1 % površine avstrijskih gozdov je primarno namenjen socialnim funkcijam, ki vključujejo rekreacijo, turizem, izobraževanje, estetsko vlogo gozdov in podobno, v Sloveniji pa je takih 6 % površin gozdov. Pri nas je 11 % gozdov enakovredno namenjenih več funkcijam hkrati, medtem ko v Avstriji takih gozdov ne beležijo.

Kjub trikrat večji površini gozda in večjemu deležu, namenjenemu proizvodnji funkciji, je leta 2011 gozdarski sektor v Avstriji h gospodarstvu doprinesel 1,9 % BDP, v Sloveniji pa primerljivih 1,8 % BDP. Tudi vloga javne gozarske službe je v avstrijskih gozdovih precej manjša kot pri nas, saj le pri polovici gozdov uporabljajo načrte upravljanja.

V Sloveniji se radi hvalimo z dobro tradicijo uporabe načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti v slovenskem gozdarstvu. Takšno ravnanje z gozdom je sicer relativno mlado. Šele po koncu druge svetovne vojne smo namreč prepovedali goloseke in uvedli sistematično načrtovanje za vse gozdove. Trajnostno, sonaravno in večnamensko se kot mantre večkrat ponavljajo tako v obstoječem Zakonu o gozdovih kot tudi v predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki ga je lani po žledolomu pripravil minister Židan in je bil v javni razpravi le en delovni dan. Poleg omembe teh načel pa se vsebina tako starega kot novega dokumenta nanaša predvsem na ekonomsko vlogo gozdov, ki se pri nas trenutno osredotoča le na lesno proizvodnjo.

Državni gozdovi so tisti, ki bi praviloma morali zagotavljati koristi za celotno družbo. Globalni trendi kažejo, da imajo države z večjim deležem javnih gozdov sicer več legalne zaščite, vendar pa v praksi ta pogosto ni upoštevana in ni odporna proti korupciji. Zato je pri zakonodajnih spremembah o javnih gozdovih (pri nas so ti v državni in občinski lasti) še posebej pomembno, da so koristi za širšo družbo tudi ustrezno zakonsko podprte.

Česa pa si družba danes želi? Glede na vseevropsko raziskavo javnega mnenja o gozdovih, ki je bila izvedena leta 2009 v 27 državah članciah EU, vrednoti evropska javnost ekološke in varovalne funkcije gozdov v primerjavi z ostalimi funkcijami kot precej bolj pomembne. Za veliko večino Evropejcev je ohranjanje biodiverzitete celo pomembnejše od rekreacijske vloge gozdov. V okviru projekta ZAgozd, podprtega s strani finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014, trenutno izvajamo podrobno raziskavo odnosa prebivalcev Slovenije do gozda in upravljanja z njim. Ta bo pokazala, kakšne vrednote imamo Slovenci v povezavi z gozdom, kako dobro poznamo stanje slovenskih gozdov ter koliko podpiramo nekatere možnosti upravljanja z gozdom.

Odnos družbe do naravnih virov se skozi čas spreminja. Danes je jasno, da gozdov ne vrednotimo le po njihovi proizvodni funkciji, ampak vedno bolj tudi po ostalih. Morda je prenova slovenske gozdne zakonodaje priložnost, da politika prenese v zakonodajo usmeritve iz strategij, ki podrobneje obravnavajo tudi ostale vloge gozdov. Taka zakonodaja ima potem tudi dober potencial, da jo družba sprejme in spoštuje.

Pravi izziv danes je, kako načela trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega obdržati in izboljšati v praksi. Ker je razprava o prihodnosti slovenskih gozdov zelo kompleksna, mora biti nujno široka in  vključujoča, za kar si prizadevamo tudi v Koaliciji za gozd. Da je tudi interes zanjo velik, pa priča že velika udeležba januarskega posveta Gozd – naše skupno dobro v Državnem svetu.

Jasna Mulej, Društvo Dinaricum

 

Aktualno v Planu B

Zaključilo se je drugo obdobje

 

Konec januarja 2015 se je zaključilo drugo obdobje upravičenih stroškov projekta Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki sicer traja od 20. 6. 2014 do 31. 8. 2015.

Delavnica o računovodstvu

 

Ministrstvo za javno upravo je 19. 2. 2015 na Ministrstvu za kulturo organiziralo dvourno delavnico na temo računovodstva s poudarkom na knjiženju pavšalnih stroškov oz. vodenju ločenih knjigovodskih/računovodskih evidenc.

Iz aktivnosti članic

Slovenski E-forum zahteval status stranke v postopku pri izdaju okoljevarstvenega dovoljenja v Lendavi

Slovenski E-forum je 26. januarja 2015 na Agencijo Republike Slovenije za okolje poslal zahtevo za dodelitev statusa stranke v postopku pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Petrol Geoterm d.o.o. za obratovanje rafinerije plina, v kateri bo potekal postopek čiščenja surovega naftnega plina, pridobljenega z okoljsko sporno metodo hidravličnega lomljenja oz. “frackinga”. Več na: http://www.se-f.si/domov/26.1.2015_zahteva_za_vstop_v_postopek_za_izdajo_okoljevarstvenega_dovoljenja?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ

Evropsko glasilo 100 % samozadostnih skupnostih iz OVE, št. 6

V začetku februarju je izšlo 6. Evropsko glasilo 100 % samozadostnih skupnostih iz OVE iz 10-članske družine držav, ki si prizadevajo za čim številnejše energetsko samozadostne skupnosti iz obnovljivih virov energije. Preberete si ga lahko na: http://us8.campaign-archive1.com/?u=f55040cbc3147b02f70add404&id=eb6fd69b26&e=bcd8b3be5c

Industrijska konoplja v primerjavi s koruzo in sladkorno peso

Pod okriljem Slovenskega E-foruma se je 24. februarja 2015 v prostorih Okoljskega centra na Trubarjevi odvila okrogla miza z naslovom Indrustrijska konoplja v primerjavi s koruzo in sladkorno peso. Predstavljeni so bile široke možnosti rabe industrijske konoplje za različne namene in ekonomske in okoljske prednosti gojenja industrijske konoplje v primerjavi s koruzo in sladkorno peso. Po uvodnih predstavitvah se je razvila živahna debata o različnih sortah in o zakonskih omejitvah pri gojenju industrijske konoplje. Več na: http://www.se-f.si/domov/industrijska_konoplja_v_primerjavi_s_koruzo_in_sladkorno_peso?func=view;overrideTemplateId=DxNfGnK-IM-ZOSiLBjSGoQ

Konferenca Let’s do it! 2015 in povabilo na spomladanske čistilne akcije

 

Konferenca Let’s do it! vsako leto združi prostovoljce z vsega sveta, ki so del globalnega gibanja Let’s do it! – world cleanup. Tokratno konferenco so organizirali med 18. in 21. februarjem 2015 v Rigi (Latvija) in je nosila naslov “Human being and the health of planet – impact, feedback, action.” Udeležili so se je tudi Ekologi brez meja, ki so v sklopu gibanja v letih 2010 in 2012 izvedli dva največja slovenska prostovoljska okoljska projekta – Očistimo Slovenijo, s katerima Slovenija še vedno velja za najbolj uspešno državo. Več: www.ocistimo.si.

Skupni ne mehanizmu ISDS

Umanotera je 2. 2. 2015 skupaj s sindikati, nevladnimi organizacijami in strankami pozvala k izključitvi mehanizma ISDS iz pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, kot sta TTIP in CETA. Poziv je namenjen ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu – vodji Odbora Vlade RS za gospodarstvo ter Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku. S pismom organizacije enotno sporočajo, da vključitev mehanizma ISDS v trgovinske sporazume ni potrebna in da je predvsem v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Celoten poziv je na voljo na tej spletni povezavi.

8. eko podjetniško jutro

Umanotera je 12. 2. 2015 izvedla že 8. eko podjetniško jutro: TRAJNOSTNI TURIZEM – Partnerstva za trajnostne turistične produkte in destinacije. Na njem so skupaj odkrivali podjetniške priložnosti, ki izhajajo iz partnerskega povezovanja za trajnostne turistične produkte in destinacije. Svoje izkušnje na tem področju so predstavili vodja Gostilne na Gradu Damjan Fink, Jana Apih iz zavoda za trajnostni turizem Good Place ter Barbara Kvac in Taja Martinčič z ekološke kmetije v preusmeritvi Pogonik. Fotografije z dogodka so na tej spletni povezavi, naslednje eko jutro pa bo 27. 3. 2015 na Pomurskem sejmu (glej napovednik dogodkov).

Uspešna predaja poziva in izvedba posveta o velikih infrastrukturnih projektih

Slovenska vlada naj pri iskanju rešitev preseže ozko razumevanje infrastrukture kot velikih grajenih objektov in v strateškem načrtovanju upošteva tudi scenarije, ki temeljijo na t.i. mehkih ukrepih. Izogne naj se ponavljanju napak iz preteklosti in infrastrukturne projekte načrtuje na osnovi realnih potreb ter strateških usmeritev države. Le profesionalno, odgovorno in inovativno načrtovanje ter vodenje projektov bo Sloveniji omogočilo, da izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. To so glavna sporočila poziva vladi, ki so ji ga predali na posvetu 6. 2. o velikih infrastrukturnih projektih na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Posvet so organizirali v Umanoteri v okviru Mreže Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) in Fakulteto za arhitekturo. Pobudnika poziva so Umanotera in IZS, podprli pa so ga tudi Mreža Plan B za Slovenijo, GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva in mreža Global Compact Slovenija. Več o dogodku: http://www.umanotera.org/novice/uspesna-predaja-poziva-in-izvedba-posveta-o-velikih-infrastrukturnih-projektih/.

Poročilo o 100 dni vlade

Koalicijske partnerice so septembra leta 2014 v temeljnih izhodiščih koalicijskega sporazuma prepoznale trajnostni razvoj kot ključni del dolgoročne vizije Slovenije, kar pomeni, da država s svojim obstojem in z delovanjem spoštuje in zadovoljuje potrebe današnjih ter prihajajočih generacij. Iz koalicijskega sporazuma je Umanotera v okviru mreže Plan B za Slovenijo izluščila najpomembnejše ukrepe in tri koalicijske projekte za trajnostni razvoj ter pripravila vprašalnik o njihovem izvajanju v prvih 100 dneh vlade za šest ministrstev in vladno službo za razvoj in kohezijsko politiko. Nameni poročila o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih 100 dneh vlade dr. Mira Cerarja so opomnik na trajnostne vsebine in zaveze iz koalicijske pogodbe: vladi (politiki in državnim uslužbencem) in ključnim deležnikom, spodbuda za bolj intenzivno delo znotraj državne uprave ter jasen znak, da civilna družba spremlja delovanje vlade na tem področju. Celotno poročilo je dostopno na: https://www.planbzaslovenijo.si/https://planbzaslovenijo.si/wp-content/uploads/2015/02/100-dni-vlade-porocilo.pdf.

Posvet Sporazum TTIP ali kako nam korporacije skušajo ugrabiti prihodnost

V dvorani Državnega sveta je v petek, 13. februarja 2015, Umanotera v sodelovanju s skupino Zelenih/ESZ izvedla javno razpravo o trgovinskem sporazumu TTIP in njegovem vplivu na Slovenijo. Nacionalni koordinator mreže STOP TTIP, Andrej Gnezda iz Umanotere, je prikazal, za kako obsežen sporazum gre in opozoril, da sporazum ne bo posegel le v obstoječo zakonodajo, temveč bo lahko vplival tudi na vso bodočo zakonodajo. Ob dejstvu, da bo imel sporazum izrazito zanemarljive ali celo negativne učinke na slovensko gospodarstvo ter številnih grožnjah, ki jih odpira na številnih ključnih področjih, je Gnezda pozval k zavrnitvi sporazuma. Več o dogodku: http://www.umanotera.org/novice/posvet-sporazum-ttip-ali-kako-nam-korporacije-poskusajo-ugrabiti-prihodnost/.

Pravni kotiček

pripravila Barbara Marič, PiC

Normativni program za leto 2015

Vlada je 22. januarja 2015 sprejela Normativni program Vlade RS za leto 2015.

 

Pomembnejši predpisi s področja varstva okolja so:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
  • Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  • Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav
  • Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sosežig odpadkov in njihovih emisijah
  • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
  • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000)
  • Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi zaradi nastajanja odpadne embalaže
  • Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave
  • Zakon o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, , obravnava od 14.04.2015 naprej, sprejem ni obvezen
  • Pravilnik o pogojih in kriterijih za uvrstitev kmetijskih zemljišč v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva, v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, SKRAJNI ROK SPREJEMA od 23.12.2015 naprej, sprejem JE obvezen

S področja infrastrukture in energetike so pomembnejši:

  • Zakon o  cestninjenju
  • Zakon o javnem potniškem prometu
  • Zakon o javnem skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško
  • Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, v okviru Ministrstva za infrastrukturo, obravnava od 15.09.2015 naprej, sprejem ni obvezen

S področja urejanja prostora pa se nadaljuje prenova gradbeno-prostorske zakonodaje, ki se bo odrazila v spremembah Zakona o graditvi objektov, Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

Ministrstvo za javno upravo pa predvideva sprejem Zakona o nevladnih organizacijah, kar predstavlja dobrodošlo nadaljevanje aktivnosti, ki jih je začel CNVOS v letu 2012.

 

Srečanje pri varuhinji – okoljska tveganja

Varuhinja človekovih pravic je 29.1.2015 na srečanje s predstavniki nevladnih organizacij povabila prof. dr Jožeta Škrela s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, ki je predstavil okoljska tveganja ter postopek in probleme določitve tveganj.

 

Okoljska tveganja pomenijo ukvarjanje z vprašanjem posledic na ljudi, premoženje in okolje v primeru, ko nek obrat v procesu delovanja odpove. Verjetnost nastanka škode se ocenjuje z upoštevanjem verjetnosti nastanka škode in velikostjo posledic, ki jih lahko predvidijo možni scenariji. Dopustno stopnjo tveganja predpisuje država. Opozoril je, kako pomemben je nadzor nad upravljanjem z obrati in pomembnost poznavanja nevarnosti  ter sprotnega odpravljanja vseh napak, ki prihajajo v procesu, da bi se izognili najhujšim možnim scenarijem. V ta namen je bila sprejeta Seveso direktiva za obvladovanje tveganj in izboljšanje varnosti pri ravnanju z nevarnimi snovmi, obrati pa morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to direktivo.

Na srečanju so predstavniki civilne družbe izpostavili problem določitve stopnje tveganj, ki ga lahko predstavlja nek obrat, že zaradi možnosti prilagoditve vhodnih podatkov in vplivanja s strani lastnika obrata na strokovnjake, ki ocenjujejo tveganja.

Predstavljeni so bili možni ukrepi za zamnjševanje škodnih dogodkov, kor so: zmanjševanje procesov, ki predstavljajo visoko tveganje, zmanjševanje zalog pomeni zmanjševanje potencialne nevarnosti, tehnični sistemi za varovanje so zanesljivejši od človeka …

 

Javne objave

V nadaljevanju predstavljamo devet javnih obravnav.

 

{/sliders}

Napoved dogodkov

5., 6. in 9. 3. 2015: Delavnica za prenos storitev

Ministrstvo za javno upravo organizira 5., 6. in 9. 3. 2015 usposabljanje/delavnico, ki se bo osredotočalo na identificiranje možnosti in potrebnih pogojev za prenos posameznih storitev na nevladne organizacije. Na usposabljanje so vabljeni predstavniki resornih ministrstev, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju politik, kjer obstajajo potencialne možnosti za prenos posameznih storitev, in nevladne organizacije s potencialom za prevzemanje določenih storitev.

16. 3. 2015: Predavanje Krovni pogled na okoljsko ureditev EU

Mreža nevladnih organizacij Plan B in Mreža za prostor organizirata predavanje Krovni pogled na okoljsko ureditev EU, ki ga bo izvedel prof. Jan H. Jans avtor vodilne monografije o evropskem okoljskem pravu European Environmental law. Predavanje bo 16. 3. 2015 ob 16. uri v okoljskem centru na Trubarjevi 50 v Ljubljani ter istega dne tudi ob 10. uri na Pravni fakulteti v Mariboru, Mladinska ulica 6. Predavanje je namenjeno okoljevarstvenim nevladnim organizacijam. Obvezne so predhodne prijave do 9. 3. 2015 na pic@pic.si.

27. 3. 2015: 9. eko podjetniško jutro na sejmu GREEN

Umanoterino deveto jutro bo z metodo proaktivne kavarne v petek, 27. 3. 2015, zjutraj na 2. sejmu trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN ter sočasnem POMLADNEM SEJMU gradbeništva, energetike, komunale in obrti, ki bosta v Gornji Radgoni od 26. – 29. marca 2015. K udeležbi vabijo vse z idejami o projektih, ki spodbujajo povezovanje podjetnikov. Več: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/eko-podjetnisko-jutro/.

Prijavite se na Podnebni novičnik

Podnebni novičnik je mesečnik, ki ga pripravljata Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo. Prijavite se, če želite spremljati delovanje NVO in novice s področja trajnostnega razvoja, okolja in prostora.